OB JUBILEJU

25 let je minilo odkar je bila vzpostavljena v Kopru prva radioamaterska zveza in to iz nove ustanovljenega radio kluba Jadran. Bilo je to v času, ko je bil Koper še STO, v času, ko je radioamatersko delovanje bilo še v posebnih razmerah, katerih se naši veterani dobro spominjajo.

V teh letih je bilo vzpostavljenih v našem RK nekaj stotisoč zvez na KV, UKV in v zadnjem času tudi na centimetrskih valovih, s skoraj vsemi državami sveta. V našem klubu so vzgojeni kadri, ki so danes na različnih delovnih mestih vidni strokovnjaki radio tehnike. Ravno tako smo vzgojili kadre, ki so odlični vezisti JLA ter komponent SLO. Za nami so časi, ko so se zveze vzpostavljale s preprostimi sredstvi radiozvez. Lahko rečem, da je na tem področju narejen velik korak, saj poseduje danes RK kakor tudi njegovi člani najsodobnejše radiopostaje za vse amaterske obsege do 1,8 MHz pa do GHz. Poudariti moram, da smo se v tem času vidno vključevali v družbeno delovanje in je bilo tu vedno prisotno aktivno sodelovanje z JLA, oz. s komponentami SLO ter ostalimi organi. Še posebej morem poudariti, da je to sodelovanje v letu, ko praznujemo naš jubilej na zavidljivem nivoju, kjer se iščejo tudi nove možnosti za povečano sodelovanje v tej smeri. Lahko rečem, da smo uspeli družbi dokazati z različnimi akcijami, da je naše delovanje v resnici družbeno še kako koristno. To potrjuje razumevanje ob nabavi novih sredstev zvez, odpiranje novih klubskih prostorov in podobno. Dokazali smo, da smo sposobni organizirati kvaliteten sistem radio zvez, kar je bilo ob potresu v Črni gori, ob svetovnem prvenstvu jadrnic Optimist, ob akciji NNNP. Ne bom našteval vsega, kar je bilo v teh letih storjenega in kje so bili vse naši uspehi.

Želim, da bi bilo letošnje srečanje radioamaterjev Slovenije, ki je vrhunec našega praznovanja ob našem jubileju, nam in ostalim radioklubom spodbuda pri nadaljnjem delu, kakor tudi pri funkcioniranju ZRS ob novem organiziranju. Potrudili se bomo, da bo ostalo vam in nam v prijetnem spominu.

ROJSTVO

Jeseni leta 1954 se je zacel oglašati iz podrtij nekdanjega koprskega zapora pozivni znak YU3CST in oznanjal rojstvo novega radio kluba JADRAN, v najzahodnejšem delu Jugoslavije. Za ustanavljanje ni bilo veliko priprav in še manj denarja, zato pa veliko dobre volje in partizanske iznajdljivosti, saj so bili prvi radioamaterji operatorji skoraj izkljucno partizanski vezisti.

Lojze Poberaj YU3JN je prišel v Koper že kot izkušen radioamater, ki je tudi zgradil prvo 50 watno sprejemno oddajno postajo. S podstrešja nekdaj mogocnega poslopja, ki so mu rekli tudi Koprska bastilja, saj so v njej med fašistično okupacijo trpeli mnogi slovenski rodoljubi, je klical veter in vsak dan opravil desetine zvez. Toda ni dolgo sameval. Mokrega in hladnega jesenskega dne je prišel v Koper Oto Hudecek YU3AB, tajnik zveze radioamaterjev Slovenije, ki je zlasti znan po tem, da je med osvobodilno vojno vzpostavil prvo radijsko zvezo med partizanskimi enotami na Štajerskem in glavnim štabom NOV in POS Slovenije. Prišel je, da bi pomnožil vrste radioamaterjev operatorjev. V pomoc mu je bil Marjan Milavec. Brez posebnih ceremonij sta sklicala v prostore kluba vse dostopne partizanske radiotelegrafiste Andreja, Bogdana in še nekatere, pa najmlajšega Tomota, izvrstnega povojnega mornariškega telegrafista. Po kratkem postopku so vsi napravili izpite za radioamaterje operatorje.

Vsi novopeceni radioamaterji so bili tako zagnani, da je bil znak YU3CST nenehoma v etru in da so se na Lojzetovi postaji komaj zvrstili. Zlasti je bila gneca v nocnem casu, ko je bilo moc dobiti tudi na 80 metrskem valu izvrstne DX zveze. Po nekaj mesecih neumornega dela so vsi štiri novi operatorji že izpolnili pogoje za lastne pozivne znake in tako so se v Kopru maja leta 1955 že oglašali razen YU3JN in YU3CST še YU3KN, YU3KS, YU3KT in YU3KU. Medtem so v starih zaporih gradili novo sprejemno oddajno postajo in na tecajih vzgajali nove operatorje. V nekaj letih je radioklub zrasel v enega najmocnejših v Sloveniji.

NAPREDEK

Po letu 1954, ko je bila z londonskim memorandumom nekdanja cona B svobodnega tržaškega ozemlja koncno dodeljena Jugoslaviji, je zacel hiter razvoj tega našega mesta ob morju. Prišla je odlocitev da bo koprska bastilja na veselje tistih, ki so trpeli v njenih jecah, porušena in na istem mestu bodo zgradili šolo. Leta 1956 se je koprski radio klub kot zadnji izselil iz teh prostorov v bližnji dom Ljudske tehnike. Tu so bile delovne razmere neprimerno boljše. Na voljo je bila mimo sobe za oddajne naprave še lepa ucilnica in pa primerna delavnica. V teh prostorih se je klubsko delo izredno razmahnilo. Vrstili so se tecaji za pionirje in mladince. Zanimanje pa je bilo tolikšno, da so imeli vzgojitelji dela cez glavo. V teh prostorih, ki so se pozneje poimenovali v Dom mladih tehnikov, je marsikateri današnji vrhunski strokovnjak dobil po zaslugi Radio kluba Jadran prve osnove radiotehnike, tu si je pridobila operatorsko znanje vecina današnjih radioamaterjev iz Kopra. Tu so bile izvrstne možnosti za kondiciranje vezistov JLA in za vzgojo bodocih vezistov v naši armadi.

Skozi tecaje je šlo stotine mladih ljudi, posebej velja to za obdobje ko je vodil PPS in tudi mnoge tecaje Milan Lazarjevic YU3TY.

Za svoje delo so dobili Koprski radioamaterji veliko priznanj. Med te lahko štejemo tudi, da jim je zveza radioamaterjev Jugoslavije leta 1957 zaupala organizacijo državnega prvenstva v lovu na lisico. Bila je to izvrstna prireditev, ki se je zakljucila s hamfestom v Izoli. Dve leti kasneje pa je bilo v Kopru evropsko prvenstvo v lovu na lisico, ki se ga je udeležil tudi znameniti radioamater in heroj Sovjetske zveze Ernest Krenkel. Tedaj je bil že nekoliko ostarel vodja ekipe SZ, toda bil je v središču zanimanja, kajti vsi so poznali njegov veliki radioamaterski podvig, ko je z improvizirano radijsko postajo vzpostavil zveze iz severnega tecaja in tako rešil v led vklenjeno ekspedicijo svoje dežele, ki jo svet pozna pod imenom »Čeljuskinci«.

V tistih letih se je mocno razmehnila tekmovalna dejavnost na KV in UKV. Vsak UKV kontest je bil neke vrste klubski praznik, saj je bil navadno združen s klubskim izletom na ta ali oni hrib, najveckrat na priljubljeni 1028 m visoki Slavnik.

KOČA NA SLAVNIKU

Delo pod platneno streho na raznih kontestih na gorskih vrhovih je ob lepem vremenu prav prijetno, toda v megli, dežju, mrazu vztrajajo le najbolj vneti. Mnogo prijetneje je v zidani hiši na višinah, kjer lahko opravljaš odlicne zveze tako na UKV kot na KV. Prav zato so se clani radio kluba Jadran lotili gradnje koce na vrhu Slavnika. Bilo je leta 1965. Pri gradnji ni bilo posebnih težav saj pelje na Slavnik že kar primerna cesta, našli so se meceni, ki so prispevali denar za gradbeni material, delovnih rok za prostovoljno delo pa v klubu ni manjkalo in radioamaterska hišica je kmalu služila svojemu namenu. Sicer ni bila vselej vzorno urejena, kajti Slavnik je znana tocka, kjer vetrovi, deževje in sneg ne poznajo usmiljenja in zato je koco potrebno vsakih nekaj let popravljati. To caka radio klub Jadran tudi v bližnji prihodnosti.

Iz koce na Slavniku je bilo doseženih nekaj izvrstnih rezultatov, zlasti na UKV in še krajših valovih. Toda o teh bomo pisali na drugem mestu. Ta koca pa je imela posebno mesto tudi v družabnem življenju kluba, saj so se tu neštetokrat v prijetnem radioamaterskem in planinskem vzdušju zbirali člani kluba in njihovi svojci, da je bilo za vse dovolj veselja.

UKV

Radio klub Jadran ima mocno tradicijo na UKV podrocju. Znano je pionirsko delo našega clana YU3JN (Alojz Poberaj), ko je bila UKV tehnika pri radioamaterjih šele v zacetku razvoja. Njegovi uspehi so vzpodbujali tudi aktivnost v samem klubu in pri ostalih posameznikih. Na zacetku sta bila najbolj aktivna operaterja na UKV podrocju YU3NBG (pok. Stane Bone) in YU3LT (Mirko Čok), ki sta bila tudi odlicna samograditelja. V tistih letih so bili redki korispondenti iz YU3 razen tistih lokalnih. Vec je bilo radioamaterjev iz bližnje Italije in prav UKV zveze so bile zacetek sodelovanja in dobrih odnosov. UKV aktivnost se je mocno razvila v Sloveniji, ko se je pojavila v klubih naprava domace izdelave tipa AO-10. Tudi mladi operatorji, ki so vecinoma delali na KV so se zaceli zanimati vedno bolj za UKV.

V jugoslovanskem merilu smo bili veckrat prvi, vedno pa med prvimi. Tudi tehnologija je napredovala in tudi UKV postaje so dobile drugo obliko posebno z uvajanjem tranzistorske tehnike. Pojavile so se prve mobilne postaje, na našem obmocju so bile YU3NBG/M in YU3TST/M.

Leta 1973-74 se je UKV dejavnost pojavila celo kot vodilna v našem klubu. UKV radioamaterji so ustanovili sekcijo, ki je nosila prakticno celo aktivnost radiokluba. Zelo uspešno smo hodili na tekmovanja in smo bili med prvimi v YU, ki so se bavili z delom preko satelitov. Aktivnih je bilo vsak dan po najmanj deset postaj in to najvec mobilnih. Pojavila se je želja po lokalnem UKV pretvorniku. Nekateri naši clani so koristili izkušnje in nasvete graditeljev prvega radioamaterskega pretvornika v Sloveniji (YU3UHI) in je nastal YU3K ? koprski repetitor na Tinjanu. Najvecja zasluga pri tem je imela YU3UKE (Edi Koren). Pozneje pa YU3UHX (Iztok Hlaj). Ne samo UKV tekmovanja, ampak druge oblike aktivnosti so bile tudi na dnevnem redu. Dobra organizacija in opremljenost sta omogocala našo prisotnost na raznih akcijah družbenega pomena in tam, kjer je bilo pokazati našo dejavnost širši dejavnosti. Tako smo redno sodelovali na UKV štafeti za Titov rojstni dan v mrežah Z.R.S., na razstavah in ob športnih prireditvah. Tudi v elementarnih nesrecah so koprski UKV radioamaterji ponudili svojo pomoc. Posebno ob črnogorskem potresu se je zelo dobro organizirala lokalna UKV mreža, ki je delovala vzporedno z KV mrežo. Letos ob jubilejnem letu smo si postavili cilj, da bomo prisotni na vseh pomembnih akcijah z maksimalno izkoriščenjem opreme in udeležbo clanov. Plan, da sodelujemo v petih najpomembnejših kotestih smo že uspešno izpolnili. Posebno je treba tu omeniti tekmovanje ALPE ADRIA, ko se je naša enajstčlanska ekipa povzpela na Krn (2232 m) z vso potrebno opremo in dokazala, da smo sposobni pripraviti in izvesti akcije, kjer se zahteva tehnična in tudi fizicna sposobnost. Pomembna je tudi naša vloga v akciji NNNP. Naši clani so sodelovali tudi pri postavljanju radioamaterskega pretvornika na Nanosu.

Za bodocnost imamo polno ambicioznih nacrtov, za enkrat je najbolj nujno, da dopolnimo tekmovalno opremo in da postavimo dober antenski sistem na naši postojanki na Slavniku, obenem morem vzgajati nove kadre in mladino, da se bo naša dobra tradicija nadaljevala.

NA MIKROVALOVIH

Med obveznostmi, ki so jih člani prevzeli letos ? ob jubileju Radiokluba Jadran ? Koper je Lojze Poberaj YU3JN ? 10 Giga?, prevzel prevzetno obveznost, da bo skušal doseci jugoslovanski rekord v razdalji na mikrovalovih.

Dosežene razdalje so se sukale še letos spomladi okrog 300 km, kar ni mala stvar, vendar še ne predstavlja dovolj resne startne osnove za tekmovanje v razdalji.
(zaradi primerjave: najvecja geografska razsežnost Slovenije med Piranom in Hodožem je 240 km)

Veckrat je poskusil izpolniti obljubo in doseci vecjo razdaljo. Julija letos, ko je delal iz Velebita, je dosegel brez vecjih težav 346 km. Vendar je smatral, da to ni bil povsem prepricljiv uspeh, ker je imelo vec jugoslovanskih postaj doseženih 340 km. Znotraj Jugoslavije pa je le bila dosežena najdaljša zveza in sicer iz Velebita na Triglav, kjer je v velikih tešavah delal korespondent Maki YU3HI. Razdalja je 198 km.

Vendar z nastopom casa dopustov so nastale možnosti slediti ugodnim trenutkom dobre propagacije cez Jadransko morje. Zaprek z omejenim casom ni bilo, in nastopi so bili pravocasni in učinkoviti. To se je pokazalo v dveh priložnostih, prvic iz male brezimne vzpetine blizu žminja sredi Istre, na višini 432 m je bila dosežena zadnje dni julija razdalja skoraj 400 km z italijansko postajo i4 CHY/7, namešceno na polotoku Gargano v južni Italiji.

Nekaj dni pozneje je bil ta rezultat presežen in sicer tocno 26.7.1979, ko je bila vzpostavljena zveza na razdaljo 415 km. To predstavlja nov jugoslovanski rekord. Ta je bil dosežen z malega hribcka Piložtak pri Pazinu na višini 480 m na lokatorju GF 60 J.

Korespondent je bil kar isti in sicer Carlo i4 CHY/7 na Garganu, lokator HB 10 C, pri mestu Peschici, 50 m nad morjem. Zveza je trajala skupno 30 minut v treh delih.

Carlo ima lastnorocno izdelano mikrovalno postajo. Tovarniška sta le glava Gunnplexer, 33 milivatna, in parabola premera enega metra.

Lojze YU3JN ima pa lastorocno izdelano postajo in parabolo 1,2 metra v premeru. Tovarniška je le glava Gunnplexer s samo 15 milivati.

Pri radioamaterjih je znano, da je najboljši ojačevalec antenski sistem. Ta ojaca celo pri oddajanju in pri sprejemanju. Vse to je že posebno izrazito v mikrovalovni tehniki. Snop, ki izhaja iz parabole premera enega metra je koncentriran na samo 1,5 stopinj. Zato je tocna usmeritev dveh korespondentov drug na drugega prava umetelnost v radiogoniometriranju.

(Kronika beleži že to, da je italijanski korespondent Carlo i4CHY 27.7.1979, to je naslednji dan, dosegel svetovni rekord 633 km, z zvezo med Garganom in hribom v bližini Bergama, kjer je delovala druga italijanska postaja i2FZD/2)

No, Lojze YU3JN, ki je bil pred 25 leti prvi predsednik Radiokluba Jadran Koper, posveca najnovejši jugoslovanski rekord svojemu Radioklubu ob letošnjem jubileju.

PREK METEORITOV

Doseg UKV zvez je v obicajnih pogojih dokaj omejen in pravzaprav so razdalje nad 300 km že kar lepi DX-i. V naših zemljepisnih pogojih so izredno redke zveze na razdaljah nad 600 km. Vendar se navdušeni UKV DX-amater s tem ne more zadovoljiti, zato išce možnosti za dosego večjih razdalj, predvsem v koriščanju posebnih vrst propagacije. Odboj od Lune zaenkrat še ne pride v poštev, ker zahteva izredno visok nivo opreme (in znanja), kar je omejeno med drugim tudi s financnimi zmožnostmi.

Preostane torej možnost vzpostavljanja DX zvez preko MS (okrajšava za Meteor Scatter). Ta vrsta dela je sicer zahtevna, vendar se da z vztrajnostjo in potrpljenjem docakati marsikatero razveseljivo presenecenje.

Z uporabo zelo velike hitrosti v telegrafiji, ali tudi z SSB, se da vzpostaviti zveze na razdaljah do 2000 km in vec. Zanimivo je tudi pri tem spoznavati astronomsko plat MS komunikacij, saj se s pazljivo preucitvijo astronomskih podatkov lahko doloci datume in ure, ko so poskusi na MS najuspešnejši.

Stane, YU3TVD se s tovrstno aktivnostjo ukvarja že vec let. Kljub skromni moci (100 W outputa s popularno QQEO6/40) in razmeroma zelo skromni anteni (11 el. Yagi ? Elrad) je doslej vzpostavil nad 120 kompletnih MS zvez. Zlasti je zanimiv podatek da je doslej imel zveze kar s 36 razlicnimi državami po DXCC listi, kar je za UKV izredno lep uspeh saj se le malokdo lahko pohvali s takim rezultatom. Najzanimivejše zveze so bile s Tunizijo, Malto, Rusijo, razni otoki ? n.pr.: Shetland, Jersey, Guernesey, Baleari, otok Man, Aaland. Zanimivi so bili tudi poskusi (uspešni) na relativno kratkih razdaljah n.pr.: južna Francija, Sicilija, 4U1ITU v Ženevi in drugo).
Ob nameravani izboljšavi antene in povecanju moci, lahko pričakujemo še marsikatero lepo MS zvezo. To pa naj bi bila vzpodbuda tudi za ostale UKV amaterje, ki jih MS delo zelo zanima.

KOLIKO NAS JE

Radioklub JADRAN ima danes nekaj nad 100 clanov, od katerih 66 operatorjev, 26 operatorjev pa je odšlo drugam, vendar zvecine so že vedno aktivni. Kategorijo A ima 7 clanov, kategorijo B 18, kategorijo C 19, kategorijo D 9, 13 clanov pa ima kategorijo E. Nekaj članov je že sivolasih, večino pa je mladih, nekaj je tudi najmlajpih, vendar le-leh je premalo, zato je v nacrtu kluba znova pospešiti delo s pionirji in mladinci, saj je med njimi zelo veliko zanimanja za tehniko in elektroniko. Skrb za širjenje tehnicne kulture je ena izmed poglavitnih nalog Radiokluba JADRAN.

Danes delujeta v klubu dve sprejemno oddajni sekciji. Pri koprskih gasilcih gostuje YU3CST, na RTV Koper pa nova sekcija YU3DTV. Če bo šlo po sreci bo kmalu delovala nova sekcija v dijaškem domu Heroj Tito v Kopru, prizadevanja pa gredo tudi v to smer, da bi ustanovili še eno sekcijo na podeželju. V Šmarjah pri Kopru je namrec precej zanimanja za radioamatersko dejavnost. Pred leti so sicer nekateri poskušali organizirati sekcijo v Marezigah, toda prizadevanja so ostala na pol poti.

V Kopru je danes 46 osebnih radijskih sprejemno-oddajnih postaj. Zvecine so to sodobne naprave kajti mimo so casi ko si je vsak radioamater operator zgradil lastni oddajnik, najveckrat z materiala starih vojaških naprav. Sodobne radioamaterske naprave pa so žal drage in na domacem trgu jih skoraj ni dobiti, so pa neobhodno potrebne za vsako organizacijo radioamaterjev, ki ni samo ljubiteljska, temvec je vkljucena v vse pore sodobnega življenja naše družbe. Zlasti je nenadomestljiva pri dejavnosti civilne zaščite in drugih oblikah družbene samopomoči ter pri obrambnih pripravah.

Tudi na tem podrocju so koprski radioamaterji zelo aktivni in so bili deležni že mnogo priznanj. Med pomembne uspehe lahko štejemo sodelovanje koprskih radioamaterjev v akciji ob črnogorskem potresu, ko so dežurali noc in dan in prenašali koristne informacije, po domovini in po svetu. Med drugimi so v zvezi z radioamaterji iz Italije prenašali sporocila o usodi italijanskih otrok, ki so bili v casu potresa na pocitnicah v Črni gori.

YU3DTV

Letošnja radioamaterska štafeta mladosti ob Titovem rojstnem dnevu je zacela v Kopru iz prostorov nove sekcije YU3DTV. To je bilo pomembno priznanje klubu ob njihovi 25 letnici, obenem pa je ta dan pomenil uradni zacetek delovanja te sekcije, ki jo sestavljajo radioamaterji iz Radia Koper in TV studia Koper. Sekcija ima po kvadraturi skromne a po zasnovi zelo primerne prostore z izvrstno opremo in najsodobnejšim antenskim sistemom. To se je pokazalo zlasti pri vzpostavitvi zveze z našo himalajsko ekspedicijo. Po dogovoru sta namrec za stalno zvezo z radioamaterji, ki so bili v sestavi himalajske ekspedicije skrbeli dve postaji YU3DRL iz Ljubljane in YU3DTV iz Kopra. Obe postaji sta bili zelo učinkoviti in po njuni zaslugi smo bili sproti obveščeni kako ekspedicija napreduje in kako se počutijo njeni clani.

YU3DTV s svojimi modernimi KV in UKV napravami je pomembna pridobitev radio kluba JADRAN ob njegovem srebrnem jubileju.