Tudi letos, tokrat že šestič zapovrstjo, se je Zveza radioamaterjev Slovenije predstavila na
mednarodnem radioamaterskem sejmu HAM RADIO v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru.
Sejem je potekal od 24. do 26. junija 1999. Predstavniki ZRS-a smo bili: Leo Djokov- S50R,
Miloš A. Oblak - S53EO, Silvo Možina - S57MSL in Vanja Pegan - S59AV. Ekipa je bila ista kot
lani, kar se je izkazalo za prednost, saj smo že vedeli kako komunicirati z organizatorjem (prijava
ob prihodu, stojnica, elektrika...). Poznavanje navad in prijateljski odnos znotraj ekipe je hitro
stabiliziral vsakršna morebitna trenja okoli zadolžitev na sami stojnici, pa tudi zvečer smo ostajali
skupaj, saj bi se sicer zelo težko organizirali - prenočevali smo v hotelčku, ki je bil dobrih 12
kilometrov oddaljen od sejmišča in, seveda, gostiln.
Scenarij potovanja na največji evropski radioamaterski sejem je bil podoben lanskemu. Vse skupaj
pa se je začelo že veliko pred odhodom, saj je imel sekretar ZRS-a, Drago, S59AR, precej dela z
dogovarjanjem z organizatorjem sejma, iskanjem primernih prenočišč za ekipo ZRS,
pripravljanjem propagandnega materiala in še ostalimi drobnimi podrobnostmi, katere so se na
sejmu pokazale kot nepogrešljive (orodje, reflektorji, podaljški, žebljički...) V torek, dan pred
odhodom na sejem, sta Leo in Drago pripravila vozilo in vanj naložila računalnik, informativne
panoje, reklamno gradivo in vso ostalo opremo.
Tako je Leo, S50R, v sredo 23. junija precej zgodaj štartal iz Ljubljane, v Piranu sva ga pričakala
Miloš, S53EO in jaz. V kombi sva poleg osebne prtljage naložila tudi nepogrešljiv (lani se je tako
izkazalo) S58U hladilnik. Pot smo nadaljevali proti Novi Gorici, kjer nas je že čakal Silvo,
S57MSL. Nakupili smo še nekaj za popotnico, popili kavo in se odpravili. Tokrat smo ubrali drugo
pot. Peljali smo se prek Trbiža v Beljak, nato pa po Avstriji do Bodenskega jezera. Na cilj smo
prispeli ob 18:30. Po obvezni prijavi pri organizatorju smo začeli s pripravljanjem našega "štanta".
Mračilo se je že, ko smo zapuščali sejmišče (okoli 21:30) in začeli iskati vas, v kateri je hotel, kjer
imamo rezervirana prenočišča. Ko smo našli hotel, se je ura bližala polnoči.
Četrtkovo jutro je kazalo na lep dan. Po obilnem zajtrku v hotelu smo se odpeljali v trgovino, kjer
smo kupili nekaj malenkosti za na sejem. Ob devetih, ko se je sejem začel, smo bili že na svojih
mestih. Že na začetku smo imeli kar precej obiska, saj je zanimanje za naš band plan, Matjaževo,
S53MV, ZIF postajo in spektralni analizator, za Brankotova, S57C, ohišja za ZIF postaje, CEPT v
Sloveniji, našo PR mrežo in ATV dejavnost zelo veliko pri radioamaterjih širom Evrope.
Marsikateri radioamater iz Italije, Avstrije, Bosne, Hrvaške, pa še kakšna druga država bi se našla,
je želel informacije o tem, kako bi se naročil na naš časopis CQ ZRS. Velikokrat je bilo slišati tudi
pohvale glede na močno tekmovalno KV in UKV aktivnost iz S5. Na stojnici nas obišče naš stari
prijatelj Karl-Maks, DB8CO, ki po potrebi vskoči in odgovarja na vprašanja glede Matjaževih
projektov. Silvo ima precej dela z razlaganjem podrobnosti gradnje in delovanja ZIF postaje....Leo
odgovarja na številna vprašanja obiskovalcev glede Slovenije in slovenskega radioamaterstva. Miloš
ima daljši razgovor z DK7YY, pooblaščenim pregledovalcem DXCC kart od ARRL-ja, jaz pa z
Mariom, I2MQP, generalnim sekretarjem ARI (Zveza radioamaterjev Italije) pregledujem S5 band
plan in največje dovoljene moči po bandih. Na naši stojnici se oglasijo tudi Branko, S57C ( hvala
za informacije in informativno gradivo za nabavo ZIF ohišij), Adi, S55M in Lojze, S51JN, naš 10
Ghz QRB rekorder. Seveda so prvi, pa tudi ostale dni sejma, našo stojnico obiskali tudi številni S5
radioamaterji in zdomci. V bližini so imeli svojo stojnico tudi fantje iz SCC-ja. Bilo jih je kar
precej in niso imeli težav z “obvladovanjem” obiskovalcev.
Včasih so kakšnega poslali, pa tudi pripeljali na našo stojnico po razne informacije. Pa tudi mi smo
marsikoga napotili k njim po informacije o WRTC 2000, ki bo prihodnje leto v Sloveniji. Seveda
so tudi oni prišli na obisk, popili smo mrzlo “S58U” pivo in nadaljevali z delom vsak na svoji
stojnici. Prvi dan sejma je bil po moji oceni najbolj živahen. Zvečer smo pospravili “štant”, poiskali
“lansko” pizzerijo, pojedli pizzo pa dve pivi in šli spat.
Petek in sobota sta bila običajna sejemska dneva. Obiskovalci so prihajali po razne informacije, mi
pa smo se po naših najboljših močeh trudili odgovoriti na njihova vprašanja. Poleg italijanščine in
angleščine, s katerima nimam problemov, sem se v določenih trenutkih moral zatekati tudi k moji
že zdavnaj pozabljeni gimnazijski francoščini. No ja, pomembno je, da smo se razumeli...V petek
mi je uspelo dočakati pregled QSL kartic za mojo DXCC CW diplomo na ARRL stojnici. Tudi
drugi sejemski dan ni zmanjkalo dela, saj so nas poleg ostalih obiskali predstavniki iz T9,
predstavnike DARC-a pa je sprejel Miloš, pogovarjali so se o izdaji evropskega callbooka na CD-
ROM-u.
Zvečer je bil v bližnji gostilni hamfest, na katerem so člani BCC (Bavarian contest club), ki je bil
tudi organizator večerne veselice, predstavili svoje tri ekspedicije v lanskem CQWW tekmovanju.
Tako smo si lahko ogledali diapozitive in grafično primerjavo rezultatov med J56T, CN8WW in
9Y4NW. Po predstavitvi je bil organiziran tudi “kontest”. Bil je to precej hecen kontest, saj so bili
vsi tekmovalci v eni dvorani, pogoj pa je bil ta, da nihče izmed tekmovalcev ne vstane iz stola.
Tekmovanje je bilo časovno omejeno, zmagovalec pa je bil tisti, ki je vzpostavil čimveč zvez po
dvorani... Zmagal je S51TA. Bravo, Tadej! Lahko si predstavljate, kako bučno je bilo v prostoru,
ko so vsi tekmovali v PHONE načinu dela na valovnih dolžinah človeškega glasu...
Tudi na zadnji dan sejma smo imeli precej obiskovalcev: SV1LL grški PR manager, SM7DEW,
Jan, vodja južnošvedskega distrikta, 9A2AA, predstavnik hrvaške zveze radioamaterjev, YO3APJ,
predstavnik romunske zveze, predstavniki Portugalske.... vseh seveda ni moč našteti, vsekakor pa
so zelo pomembni tudi čisto “običajni” radioamaterji in ostali obiskovalci, saj je promocija ZRS-a
in Slovenije namenjena tudi njim: marsikdo med njimi bo v prihodnosti gost v Sloveniji....
Podobno kot lani je bil na sejmu organiziran bolšji trg, kjer je bilo videti marsikaj zanimivega, le
veliko več stvari, ki ne spadajo v radioamaterski hobi je bilo opaziti. V ostalih halah, tam, kjer
razstavljajo in prodajajo razna podjetja in trgovci pa ni bilo velikih sprememb. Ponudba več ali
manj podobna, cene ne ravno najbolj privlačne... Največja gneča pred VHF-vokitoki, CB, scanner,
LPD in podobnimi stojnicami. Bil sem precej razočaran, saj na celem sejmu nisem videl niti enega
samcatega Vibroplexovega tasterja...
Po končanem sejmu smo precej utrujeni pospravili stojnico in odšli v hotel. Pod večer smo si
privoščili še sprehod ob obali Bodenskega jezera in večerjo v grški restavraciji. V nedeljo smo se
preko HB0, HB9 in Italije odpravili domov. Pot je bila lepa, le naš kombi, bolje rečeno njegov
indikator goriva, je zatajil, tako da smo morali “okoli laufat” s kanticami za bencin. Pa ni bilo
hudega, saj je bila črpalka le dobrih dvesto metrov stran, hi.
No, pa je tudi letošnji HAM RADIO 99 minil. Bil sem pošteno utrujen, saj sem poleg dnevnih
aktivnostih na sejmu marsikatero nočno urico preživel ob mojem MFJ QRP CW RTX-u kot
DL/S59AV/p.
Vanja, S59AV