Nekaj zgodb o yagi anteni


Yagi-Uda anteno sta izumila japonski profesor Hidetsugu Yagi in njegov asistent Shintaro 
Uda že leta 1926. Sicer pravijo, da je večino dela opravil prof. Uda, a dejstvo je, da se za 
anteno večinoma uporablja ime yagi antena. Znanstvenika sta baje hotela narediti poceni 
valovod s čimmanj porabljenega materiala, pa se jima račun ni izšel zaradi prevelikih izgub 
oziroma kožnega pojava, kot stranski produkt pa sta dobila anteno. Vendar jo v deželi 
vzhajajočega sonca do konca druge svetovne vojne praktično skoraj niso cenili in 
uporabljali. Večjo težo so ji dali zavezniki in postala je pomembno "orožje" ravno proti 
njenim izumiteljem. V začetku leta 1942, ko so Japonci zasedli Singapur, so presenečeni 
ugotovili, da jo zavezniki uporabljajo pri prvotnih primitivnih radarskih ter drugih 
navigacijskih sistemih. Anekdota pravi, da so pri nekem britanskem radarskem operaterju 
našli zapiske, na kateih je med drugim pisalo "YAGI ARRAY". Ker si besede "Yagi" niso 
znali razložiti, so privedli iz zapora radarista Newmanna ter ga vprašali za njen pomen. 
Povedal jim je, da je to ime osebe iz njihove dežele...  No, te zapiske, znane kot 
"Newmannov dokument" je leta 1987 izsledil profesor Gentei Sato. Po par letih 
detektivskega dela jih je našel pri nekem častniku, ki jih je kot strogo zaupno vojaško tajnost 
skrbno skrival še pol stoletja po vojni in kar nekaj pogajanj je bilo potrebnih, da je sploh 
priznal njihov obstoj, kaj šele da bi jih pokazal.   


S pojavom in množično širitvijo komercialne televizije od petdesetih let naprej  se je po 
celem svetu lepo razmnožila tudi ta antena. Ko je prof. Uda po vojni obiskal ZDA, je dejal 
"Prišel sem v San Francisco in srce se mi je napolnilo z radostjo, ko sem videl moje antene 
po strehah hiš. Do sedaj sem moral biti ponižan, ker so jih sovražniki uporabljali kot orožje, 
sedaj pa jih najdeš praktično na vsaki zgradbi po celem svetu. Pomislil sem na besede, ki 
jih je dejal g. Mikimoto, kralj biserov - okoli vratu vsake dame bo ogrlica iz mojih biserov - 
medtem pa moja antena stoji na vsaki strehi širom po svetu, čeprav tega ravno nisem imel v 
načrtih..."

V vseh letih njenega "življenja" so delovanje yagi antene temeljito analizirali, tako 
eksperimentalno kot teoretično. Zaradi kopice parametrov, ki opisujejo yagi anteno, 
pripadajoče enačbe žal niso enostavno rešljive in pomagati si je treba z postopki, 
imenovanimi numerične metode,. S temi pretvorimo komplicirane integralno-diferencialne 
enačbe v preprostejše (in rešljive) linearne. Ti postopki so računsko dokaj zamudni in kot 
taki primerni za računalniško obdelavo. Poleg klasičnih numeričnih metod pa so se v dobi, 
ko nas genetika spremlja skoraj na vsakem koraku, lotili na ta način, z metodami, 
imenovanimi genetski algoritmi, načrtovati (oziroma optimizirati) tudi yagi antene. Osnovna 
ideja teh metod je ta, da lahko izmenjava podatkov med dvema dobrima rešitvama da še 
boljšo rešitev. Praktično so vzeli nekaj začetnih modelov anten, jih računalniku predstavili 
kot kromosome ter jih križali med seboj, v naslednjem koraku so "preživele" le antene z 
določenimi lastnostmi (malenkost boljši dobitek, impedanca,...) in tako so po nekaj 
simuliranih generacijah dobili glede neke (ali več) lastnosti optimalno anteno. Na ta način je 
računalnik celo "izpljunil" rešitev, pri kateri je reflektor kar precej krajši od aktivnega 
elementa.




- Yagi anteno si običajno predstavljamo sestavljeno iz ravnih elementov. Tem lahko 
spreminjamo dolžino, premer, pozicijo in tako izboljšamo lastnosti antene. Nekatere 
lastnosti antene pa lahko izboljšamo tudi z oblikovanjem elementov. Precej yagi anten za 
TV ima npr. elemente oblikovane oziroma odebeljene, da se s tem poveča uporabna 
pasovna širina. Ugotovili pa so tudi, da se da s primernim oblikovanjem elementov precej 
povečati smernost oz. dobitek. Taka antena ima elemente zakrivljene v obliki nekakšnega 
loka. Tako so pri tri elementni yagici (na sliki) z elementi, dolgimi 1,5 valovne dolžine 
dosegli dobitek kar 11,8 dB.


S L I K A  2



 - Največjo (meni znano) yagi anteno so leta 1991 zgradili trije kalifornijski radioamaterji 
(W6TSW, W6VPH in K6BLG) . 13 elementna pošast je narejena za osrednjo frekvenco 
14.150MHz ter stoji fiksno na šestih stolpih 25 metrov nad tlemi. Skupna dolžina je okroglih 
100 metrov, usmerjena pa je 15 stopinj vzhodno, z glavnim snopom širokim okoli 30 
stopinj, tako da v velikem krogu pokriva določene dele Evrope in Azije. Že pri prvih 
poskusih pa so ugotovili, da povsem izpolnjuje oziroma morda celo presega izračunano 
vrednost dobitka 15,8 dBi v praznem prostoru oziroma 21,5 dBi nad zemljo pod ugodno 
nizkim kotom. 


Gregor Požar, S53RA