Po kratkem premoru sem se spet lotil enega od naših UKV tekmovanj.

Na začetku sem bil optimist - evforičen. Točke so hitro prihajale... Minevale so ure in počasi me je vse začelo motiti. Motil me je stol, miza, slušalke in ne na kraju "letala - bombniki 59+80dB" Čimveč sem se odmikal, tembolj so me "teptali" Ko sem našel zanimivo postajo, sem jo lahko sprejemal le, če sem počakal, da so se "sloni" utrudili, ali "odleteli" drugam. Na žalost so bile to le moje pobožne želje. V večini primerov sem moral jaz drugam - na kraj banda, v kot.

V našem časopisu večkrat berem o ekspedicijah in o rezultatih... Vsak kontest je ekspedicija za sebe, pa četudi ne greš na daljne bajne otoke. Med tekmovanjem sem se spomnil tega vica: Policaj ustavi šoferja, ki je prehitro vozil po mestu. Šofer prepričuje policaja, da ni prehitro vozil. Policaj mu da prav, ker namreč res ni prehitro vozil, ampak prenizko letel.

Ko mora biti na dirkališču več različnih vozil - od motocikla do kamijona - si je organizator omislil rally Pariz-Dakar in izkoristil puščavo. Težko bi izvedel isto dirko v Monte Carlu.

Matjaž Vidmar S53MV je izjavil letos aprila, da so ojačeevalci le za motenje drugih...

Nikoli mi ni prav, nikoli nisem zadovoljen!

Rudi Pavlič, S57NPR