Ves zadovoljen sem poljubil ženo in hčerkico ter se
odpravil v naš klub (S58U), da bi od tam sodeloval v zame
najljubšem UKV kontestu. V vrečki sem imel malico,
jabolka in termovko s kavo. Razmišljal sem o tem, da bom
sedaj, ko je tudi meni samoumevno zakaj v seniku sveti,
popravil svoj dosedanji zelo povprečen rezultat.
Ob prihodu v klub me je že čakalo prvo presenečenje. Ni
bilo štroma. Ko sem odpravil napako, je bil začetek
kontesta že nevarno blizu. Še dobro, da je v klub prišel
Miloš, S53EO in s skupnimi močmi sva spravila k pameti
tudi komunikacijo med antenskim rotatorjem in kontrolno
škatlico v shack-u. Miloš je odšel, jaz pa sem startal.
Juhu, kontest. Prepričan sem bil, da sem s problemi z
elektriko in rotatorjem že plačal davek gospodu Murphyu
in da bo odslej šlo vse kot po maslu. Kmalu se mi je
zazdelo, kot da nekaj ni v redu, kot da ne poslušam v
pravo smer. Indikator kaže v smer proti OK, hkrati slišim,
da jih druge postaje delajo, jaz pa slišim DL in IN3 in
maso I postaj. Stekel sem ven. Močan dež me je v
trenutku premočil, jaz pa sem videl, da je antena obrnjena
v smer proti DL, kar pomeni precej bolj proti zahodu kot
bi morala biti. Obrnil sem jo na sever. Na nalepko sem
napisal velik N in jo prilepil na nov "sever" na
indikatorju. Čez približno pol ure se mi je ponovno
zazdelo, da poslušam v neko X smer. Ponovno sem šel
ven pod tuš. Juhu, dosedanji sever mi je "kazal" v Trst, iz
česar sem razbral, da je z rotatorjem nekaj narobe. Anteno
sem obrnil za cel krog in opazoval njeno gibanje. Seveda,
malo se vrti, pa malo stoji, pa se vrti, pa počiva, medtem
pa rotator javka in cvili.... Rotator je škripnil.
Pomislil
sem, da bi bilo najbolje, če bi se odpravil kar domov.
Vseeno sem ponovno "naštimal" anteno proti severu, le da
nalepke nisem več lepil, saj bi moral po vsakem obračanju
antene lepiti novo. Odločil sem se za novo tehniko
tekmovanja: SLEPE MIŠI. Zunaj je bila že trdna tema in
naliv, tako, da antene nisem več videl. Delal sem tiste
postaje katere sem slišal, problem je nastajal le takrat, ko
je antena "odbluzila" v kakšno manj zanimivo smer.
Takrat sem po "uhometru" spet iskal zanimivejše smeri
med 270 in 30 stopinjami. Kmalu pa me je doletelo novo
presenečenje. Kolega čez zaliv, IV3HWT, tisti, ki se je
pred kakšnim letom kar po bandu blazno usajal, da
kakšne linearce imamo v Piranu (?!), ker da mu zapiramo
cel band, si je nabavil neko "debelo berto", katere pa
najverjetneje ne zna poglasiti, saj nisem edini, ki ga je
poslušal po celem bandu s kliksi vred. Nisem ga niti
poklical, saj sem že v naprej poznal odgovor...
Potem je prišel najlepši del kontesta. Obiskal me je moj
prijatelj Alen, S53MA. Pogovarjala sva se o novem home-
page-u našega časopiska. Tako sem za celo uro pozabil na
anteno, rotor, klikse, motnje... Ko je Alen odšel, sem se
zopet ukvarjal z mislijo o tem, da bi se odpravil domov.
Vseeno sem ostal, saj so me premamile OK in OM
postaje, katere so "prihajale" s čudovitimi signali. Band je
bil čudovit (če odštejemo lokalne ropotače). Menim, da je
tudi nevihtno vreme pripomoglo k raznoraznim odbojem
in s tem k zanimivim zvezam. Nekajkrat je bilo slišati tudi
neko ON postajo. Zato sem ostal. Ponoči sem za štiri
urice testiral novo klubsko pridobitev: kavč-darilo od
S52ID in zjutraj presrečen ugotovil, da kolega prek zaliva
še spi. In slišati je bilo DL postaje...Veselje ni trajalo
dolgo. Fantje iz sosednjega balinarskega kluba so imeli
delovno akcijo. Zapela je fleksarca, s tem pa tudi moj RX.
Ker se je s tem podrl moj tolerančni prag, sem zaprl
postajo, izklopil kablovje in kmalu zatem v družbi mojih
dveh punc jedel pozni zajtrk doma v Izoli. Ta kontest mi
tokrat resnično ni bil namenjen...
Vanja, S59AV