V QST reviji so pojasnili ta dokaj nenavadni pojav takole: na VHF in UHF območjih prihaja pod določenimi pogoji do tega, da se del radijskega signala pri prečkanju ostrih robov na vrhovih gora ali višjih hribov ukloni v smer proti zemlji in se nekako "ovije" okoli vrha hriba. Tako se dogodi, da se tudi za za VHF in UHF nepremagljivo oviro, kakršna je gora, pojavi nekaj oddanega RF signala. Da pa lahko pride do uporabne difrakcije (uklona-razpršitve), mora biti greben na vrhu gore čimbolj horizontalen in vsaj 100 valovnih dolžin dolg. Torej najmanj 200 metrov na 144 Mhz in 70 metrov na 432 Mhz. Najbolje se RF energija ukloni preko gladkih in neporaščenih grebenov, čeprav je pojav možen tudi na bolj "zaobljenih" hribih. "Knife-edge diffraction" deluje v obe smeri, tako da je možno vzpostaviti 2-way QSO. Čeprav se ukloni zelo majhen del RF energije pri tem pojavu, so vseeno možne zveze v razdalji nad 100 km.

prevedel in priredil Vanja, S59AV