Marsikogaršnja izkušnja potrjuje, da so prvi začetki gradnje kakršnegakoli elektronskega sklopa zelo velikokrat podobni eni zelo veliki žalostni zgodbi. Saj, potem, ko se dokoplješ do nekega "načrta", ko zbereš zaradi neizkušenosti neprimeren material, ko vse skupaj napačno sestaviš in potem seveda cela reč ne deluje, dobiš občutek, da je tako delo samo za posebno izkušene strokovnjake. Take, ki so polni teorije, znanja, formul, take, ki nam "navadnim" smrtnikom v največkrat nerazumljivem jeziku solijo pamet, se največkrat odločiš, da pač teh stvari ne boš nikoli več počel. In tukaj se velikokrat zaključi začetek zelo zanimivega potovanja v svet elektrotehnike, elektronike. Zato poskuša tale članek zopet pritegniti kakšnega razočaranega "bivšega" navdušenca nad spajkalnikom. Saj za začetek res ni potrebno veliko. Začneš od malega, zelo preprostega radijskega detektorja. Takega, ki ti bo z zelo malo povsod dostopnega materiala in nekaj potrpežljivosti pričaral tisti čudovit občutek, da si sam nekaj naredil, da stvar deluje, da glasba iz tvojega doma izdelanega malega detektorčka lepše zveni...

Kajpada, to ni članek za tiste junake, ki bodo že vnaprej rekli, da saj imajo radijski sprejemnik doma in da lahko nažigajo radio na ves glas. Tudi ni za tiste, ki bodo dejali:" Ja kakšno zvezo pa ima poslušanje lokalne radijske postaje na srednjih valovih z radioamaterstvom?" Predvsem pa ni za tiste, ki bodo zamahnili z roko in rekli, da je tako reč dandanes res neumno izdelovati. Vsekakor bi tem zadnjim svetoval, naj se iskreno vprašajo ali so sploh kdaj kaj takšnega zgradili, pa čeprav zelo davno tega, ali pa je takšen način razmišljanja zrasel v njihovih glavah predvsem zato, ker jih je kot velike "strokovnjake " sram, da bi gradili tako primitivna vezja, ha, ha, ha.
To so vrstice za tiste, ki se bodo ob tem že stokrat objavljenem načrtu za detektorski sprejemnik spomnili svojih začetnih korakov v svet radia in predvsem za tiste, ki si želijo nekaj zgraditi, pa ne vedo kako in kaj.

Na srečo je na Belem Križu srednjevalovni oddajnik, ki na frekvenci 549 Khz oddaja program Radia Koper v slovenščini. Torej bo sprejem s tem malim radiem, dovolj dolgim kosom žice za anteno in z ozemljitvijo, ki je lahko v skrajnem primeru kar vodovodna pipa, mogoč povsod na obali. Kar korajžno, prepričan sem, da bo šlo...

Za izdelavo potrebujemo:

1 - plastičen tulec v katerem prodajajo šumeče vitaminske tablete ali kalcij 80mm višine in 25 mm premera.

2 - bakreno polakirano žičko za navijanje tuljave debeline približno 0,3 mm premera in dolžine nekaj metrov.

3 - nekaj izolirane žičke za povezavo kondenzatorja s tuljavo, diodo, slušalkami in za izvod za ozemljitev in anteno.

4 - vrtljivi zračni kondenzator okoli 150 pf. Najdemo jih v kakšnih starejših koncertnih sprejemnikih na podstrešju ali odpadih...

5 - dioda, po možnosti germanijeva, sicer so pa skoraj vse primerne, razen usmerniških.

6 - lesena ploščica za "šasijo" (montažo)

Električna shema detektorskega sprejemnika je prikazana na sliki 1, ideja za izgradnjo pa na sliki 2.

GRADNJA:
Na plastični tulec navijemo 70 navojev bakrene lakirane žičke, napravimo izvod, nato navijemo še deset navojev, napravimo izvod, in še enkrat navijemo deset navojev in naredimo izvod. tako smo dobili tuljavo z 90 navoji. Zadnji odcep je hkrati tudi antenski priključek. Pri navijanju žičke moramo biti pozorni na to, da so ovoji pravilni, da se dotikajo drug drugega in da se ne prekrivajo.Ko je tuljava koncana jo spojimo z kondenzatorjem in nato priključimo še diodo.

UPORABA:
Detektorski sprejemnik se napaja z RF energijo skozi anteno, zato mora biti antena zanj čim daljša in čim višja. Tudi slušalke naj bi bile visokoomske, vendar pri meni doma v Izoli zadovoljivo deluje detektor tudi z navadnimi slušalkami od walkmana. Glede ozemljitve pa tole: Če nimaš prave ozemljitve, si lahko za silo pomagaš tudi z vodovodno pipo v stanovanju. (Moj detektor je priključen na cevi od centralne kurjave za ozemljitev...)
Ko sestaviš in priključiš detektor najprej poišči s pretikanjem žičke kondenzatorja med tremi izvodi iz tuljave najmočnejši signal...
Moja izkušnja je takšna: Na izvodu 90 navojev se lepo sliši radio Koper na 549 khz, Pri 80 navojih, se ob zapiranju kondenzatorja že začenja pojavljati radio Capodistria (Koper, italijanski program) pri 70 navojih pa je radio Koper-Capodistria zelo lepo slišen. Seveda je to čisto normalen pojav, saj se z skrajševanjem tuljave frekvenca oscilatorja dviguje in tako naš detektorček poskoči iz 549 khz na 1170 khz, mi pa lahko po želji poslušamo oba programa radia Koper. Včasih se sliši tudi radio Trst.... Na koncu pa še tole: Ker detektorček ne potrebuje nikakršnega napajanja, razen tistega iz antene, seveda, je to zelo ekonomičen radio, ki svojemu izdelovalcu podari marsikatero lepo urico, še posebno, če je to prvi korak v svet radiotehnike...Moj prvi detektor že veliko let neprekinjeno igra v garaži hiše moje mame. Tam sem ga kot mulček tudi zgradil...

S59AV