Vsako leto se v nemškem Friedrichshafnu, ob Bodenskem jezeru, odvija največji evropski sejem radioamaterske opreme in - seveda - mogočno zbiranje radioamaterjev z vseh kontinentov. Največja hala sejma je v svojih treh razsežnostih nekaj tehnično veličastnega. ( Ajaj!! letos je služila zgolj kot veliko parkirišče!! )

Pa zakaj je bilo potrebno za take in drugačne sejme zgraditi tako ogromno znotraj popolnoma votlo stavbo? Odgovor je logičen ko izveš od poučenega, da je ta hala in okoliški objekti že davno tega dajala streho izdelovalcem in montažerjem letečih plovil "lažjih od zraka". V Nemčiji so jih imenovali Zeppelini. Herr Zeppelin je bil možakar, ki je taka plovila konstruiral.
V Italji so jim pravili dirigibili, v Franciji pa dirigeables, ker se jih je dalo poganjati in krmariti. Slovenci jim pravimo vodljivi baloni, Francozi so jih ljudsko imenovali tudi "leteče cigare". Dve najbolj znani cigari sta slabo končali. Prva, z imenom Graf Hindenburg, se je pri pristajanju na NewYorškem letališču vnela - s tragičnimi posledicami. Druga, z imenom Norge, pa je svoj neslavni konec storila v Arktičnem Ledenem morju, pri poskusu doseganja Severnega Pola.
Neko tako bojno letečo cigaro so Nemci med prvo svetovno vojno celo poslali nad Anglijo, po ukazu očitno skrajno bedastega generala zračnih sil. Cigara je bombardirala neznatni londonski predel, nakar so jo angleški bojni dvokrilci in trokrilci neizogibno prestrelili in sklatili na tla.

No, sedaj pa po daljšem uvodu k pravi zgodbici o današnji QSL-ki: Na krovu neke francoske cigare je leta 1933, odgovarjal za brezžične zveze telegrafist Jean, poznejši radioamater F6DUQ.
Skoraj 50 let za tem sva z Jeanom imela zvezo na 14 MHz. Pripovedoval mi je o pionirskih časih radiokomunikacij, o tedaj še neraziskanih pojavih pri propagaciji in o nezanesljivosti radijske opreme. Nazorno mnenje o tej nezanesljivosti je potem povzel v kratki pripovedi na QSL kartici, kjer piše:
Da, prijatelj Lojze, na tej leteči cigari sem razpolagal tudi z rezervnim oddajnikom. Sestavljen je bil iz ptičje kletke iz vrbja in je vseboval dva goloba pismonoši. Dopuščam možnost, da sta (včasih) delala v push-pullu kot si ti domneval, vsekakor pa nista bila tranzistorizirana.....
In ornitološki telegrafist Jean zaključuje: Prisrčen stisk roke od starega letečega radio-operaterja pri francoskem zračnem ladjevju.