Leta 1964 se je v Kopru rodil Marko. Otroštvo je preživel v Izoli. V osnovni šoli je opazil plakat za radioamaterski tecaj. Kmalu so se fantje (Marko in še nekaj drugih) odpravili v radioklub pogledat kako "zgleda" tole radioamaterstvo. V radioklubu jih je sprejel Igor, S52TN, in jim predstavil ta hobi. Vsi navdušeni so tedaj, v letu 1978, zaceli obiskovati tecaj. Poleg Markota so tecaj obiskovali tudi Beno, danes S51PX, Alen Pavlic in Igor Ukota. Vsi so 1979 leta uspešno opravili "C" klaso. Tecaj se je kar malo zavlekel, saj je Igor tedaj še plul in se je tecaj prekinil vsakic, ko je šel inštruktor na barko... Nekaj casa je tecaj vodil tudi Alojz Padar, S51PA. V tistih casih je bilo v izolskem radioklubu precej živo. "Potem, ko smo mi štirje naredili to "C" klaso je bilo - tako kot povsod - precej intenzivno. Tolkli smo se za to, kdo bo delal s postajo, imeli turnuse ponoci, vstajali pred šolo in hodili klofat," pove Marko. Poleg omenjenih štirih "C klasnikov" je bilo precej fantov z UKV klaso, pa tudi starejši radioamaterji so aktivneje sodelovali v klubu. Leta 1981 je Marko opravil tedanjo "B" klaso in dobil svoj klicni znak; YU3HMX. V tistem casu se je zgodila sledeca zanimiva zgodbica: Marko in Beno sta šla na svojo prvo "DXpedicijo" na Malijo. Postavila sta aluminjast stolpic, nanj 4 elementni beam za 21Mhz, postavila šotor, zagnala agregat in prikljucila FT101. Tako pripravljena sta utrujena zaspala v pricakovanju WW CW kontesta. Na žalost pa jima kljub velikim pripravam kontesta ni uspelo izpeljati. Ponoci se je vlilo, veter je pihal z veliko mocjo in v zelo kratkem casu je bilo vsega konec. Najprej je polomilo stolp, nato se je podrl tudi šotor. Marko in Beno pa sta se premocena in premražena skušala ogreti ob agregatu in cakala jutra. Dogovorjeno je bilo, da jima starši zjutraj pripeljejo hrano. (Tedaj sta bila še srednješolca in nista imela svojih avtomobilov...) DXpedicija se je koncala, še preden se je kontest zacel, saj sta se premražena in s polomljeno opremo vrnila domov z avtomobilom, katerega namen je bil dostava malice lacnima kontesterjema...
Marko pove, da je veliko zaslug za aktivnost radiokluba imel v tistih casih Bojan, S51CN. Za Markota, Benota in ostale fante je bil neprecenljiv vir informacij, znanja in nasvetov.
Leta 1984 dobi Marko nov pozivni znak, YU3IU. Vse do leta 1995, ko je zacela aktivnost izolskega radiokluba upadati, aktivno deluje v klubu. Vodi tecaje, dela z mladimi. Kasneje se preseli v Ankaran, kjer si postavi svoje antene in zadnje case bolj poredko obišce svoj klub.
"Moji najljubši dejavnosti v radioamaterstvu sta tekmovati v kontestih in "zlaufat" kakšen ARG, kar bi z velikim veseljem delal bolj pogosto in bolj resno, ce si ne bi v zadnjih treh letih neaktivnosti nabral nekaj kilc viška in jih sedaj težko prenašam po klancih. Sicer pa je lov na lisico ena velika zabava." pove Marko. Najljubšega banda nima, glede nacina dela pa pravi, da dela veckrat v telegrafiji, saj je telegrafija bolj zanimiva, SSB pa je malo lažje delati, ceprav fizicno bolj naporno.
S59KW zelo rad tekmuje in se udeležuje tudi tekmovalnih skupin. Pravi, da mu bo dolgo ostal v spominu WPX 1997, katerega so v multi-multi kategoriji organizirali v Murski Soboti. "Ce samo pomisliš, koliko truda je potrebno in koliko organizacijskih sposobnosti, da organiziraš takšno tekmovanje..." pravi Marko in še: " V bistvu sploh ni pomembno, katero mesto zasedeš v tekmovanju, pomembno je, da uživaš v tekmovanju samem."
O radioamaterstvu na Obali pa takole: "Mislim, da se kar nekaj dogaja tukaj v Kopru, dejstvo pa je, da je skupnih interesov vedno manj, delujejo majhne skupine ali pa posamezniki. Na žalost ne vidim ravno kakšnega dolgega življenja za klube," pove Marko. V prihodnosti pa pravi, da ne ve, kako bo z mladimi. "Mi "tastari" bomo šli po isti poti naprej, saj se število postaj v tekmovanjih ne zmanjšuje, opaziti je celo ponovno vracanje k telegrafiji. Tudi ARG bo še vedno aktualno, saj ima precej privržencev. Ne vem pa, ce bo med mlajšimi generacijami dovolj zanimanja za te naše starinske fore. Saj že triletni mulci visijo na racunalnikih in ne vem, zakaj bi se potem ukvarjali z neko mašino ki nima "slikice" (ekrana)," zakljuci Marko.
KV FT1000MP, VOLODJA 1 - 1KW ojacevalec. UKV rocna TH22E. Antene dipoli, R7 vertikalka za 7 KV obsegov, UKV antena TONNA.
Cisto na koncu pogovora pa je Marko rekel še tole: "Cestitam uredništvu in vsem, ki izdajajo ta casopis, ker že toliko casa vztrajajo na tej poti." Pri Markotu sem se pocutil zelo v redu: klepetala sva, popila flaško finega vincka in nedeljsko popoldne je zelo hitro postalo vecer.
S59AV