Edi je pristen domacin v naših krajih, saj se je rodil 1949. leta v Babicih. Že 1960. leta se je prijavil v evidenco takratne Narodne tehnike, vendar pa, žal, zaradi problemov s prevozom do Kopra ni mogel obiskovati tecaja. Še vedno hrani "zeleno izkaznico" iz tistih casov. Leta 1969 je Edi opravil tedanjo C klaso in leto kasneje še UKV klaso (D). Edi pravi, da je bil prisiljen delati radioamaterski izpit, sj je bil v tistih letih kot vajenec receptor v Galebu. Tam pa je bil v hrambi kljuc kluba...Tako je ponoci hodil v YU3DUV in od tam "na crno" delal zveze. Stvar se je odvijala tako dolgo, dokler ga Milun, bivši YU3TY, ni neke noci zaslišal na bandu, ko je delal še na AM-u in ves razjarjen ob dveh zjutraj s kolesom pridivjal v klub in ulovil Edija na kraju dejanja...Rekel mu je nekako takole: Cuj, za take prekrške se gre v zapor, ali pa položi izpit in postani radioamater." Edi ni dosti pomišljal... Kot licencirani radioamater je bil sprva aktiven na KV, saj so bile takrat še v veljavi dolocene klubske obveznosti. V koprskem klubu so tedaj imeli en SK6 vojaški sprejemnik in oddajnik Geloso z eno 807 lampo na koncu. Kmalu pa si je Edi zgradil svojo UKV postajo. Predelal je en kitarski ojacevalec v modulator, zraven pa je uporabljal še exciter na lampe. Seveda je bil nacin dela AM. "To so bili casi, ko nisi nicesar imel, ce si nisi sam zgradil," pravi Edi in nadaljuje: "Mene je spajkalo hitro zasvojilo, hkrati sem pa vedno kukal cez mejo, saj so sosedje bili korak pred nami. Tudi FM nacin dela so imeli v casih, ko pri nas to sploh še ni bilo zaželjeno." Zelo hitro je prišla na vrsto gradnja FM postaje in celo repetitorja. Iz tistih casov se rad spomni dveh radioamaterjev, ki sta mu tudi veliko pomagala in sicer: YU3CW in današnji S52TS. Seveda je tudi koprski klub v tistih casih bolj ali manj aktivno deloval. Lojze, današnji S51JN, je deloval že na mikrovalovih...Leta 1973 je Edi izdelal že tri UKV SSB transverterje. Tri pa zato, ker je bilo v tistih casih težko dobiti korespondente za SSB, pa še zato, ker se je tako izognil raznim polenom pod nogami, kot pravi sam. Tako so YU3LT, YU3TST in YU3UKE orali 144Mhz SSB ledino na Obali. Kmalu zatem je prišel v uporabo AO15, UKV SSB postaja. Seveda so bile tudi antene izdelane doma. Edi je takrat veliko sodeloval s piranskim radioklubom. V okolju, kjer je bil danes že pokojni Avgust Dans, YU3UEP, in trenutno neaktivni Tulio, S57UET, pa še Edijev brat, S57UKB, so bila plodna tla za razvijanje UKV tehnike in aktivno kontestiranje.Kontestni sprejemnik je takrat izdelal YU3UEP. V tistih casih si je Edi kupil tudi FT-250, ki jo ima še danes doma. V letu 1974 so delali že celo preko satelitov...Leta 1975 je prišel Edi prvic navzkriž s koprskim klubom in se je prepisal v izolski klub. Za obdobje, ko je bil clan v Izoli pravi, da je precej stagniral, saj se takrat v Izolskem klubu ni nic dogajalo. Leta 1980 se je s spremembo vodstva vrnil v koprski klub. Tam ostane naslednjih deset let. To so bili zelo aktivni casi. Bilo je veliko kontestov, akcij na Slavniku. Koprcani so vedno v kontestih na UKV posegali po zelo visokih uvrstitvah, kmalu so zaceli polagati temelje packet radiu na Obali. Pisalo se je leto 1984. Kmalu se je zaradi nerazumevanja in napacnih interpretacij delo s packet radiem zaustavilo za kakšno leto. Zato pa sta že leta 1986 s sedanjim S57BAC, postavila prvi digipiter na Slavnik. Z precejšnjim priokusom grenkobe Edi pove, da v tistih casih koprski klub žal ni imel veliko posluha za packet radio. V tistih casih je Edi velikokrat sodeloval z goriškim radioklubom in z Matjažem, S53MV. Goricani so imeli takrat že BBS. Vseeno pa tudi Koper (Edi) ni veliko zaostajal, saj je že v letu 1987 obstajal BBS tudi na Obali. Stvar se je zelo lepo zacela razvijati. V teh projektih je aktivno sodeloval tudi Zmago, S52CZ. Aktivno sta sodelovala tudi v digitalni komisiji. Takrat je bilo veliko ljudi iz vse Slovenije pripravljenih sodelovati in tudi so sodelovali v porajanju PR širom cele republike (takrat smo bili še republika). Zaradi nesoglasij v pogledih na razvijanje in organiziranje obalnega PR omrežja, sta Zmago in Edi prešla v novogoriški radioklub. V letu 1995 se je Edi samostojno lotil izgradnje BBS-a. Želel je pac povezati Obalo z ostalo Slovenijo na nivoju hitrega packeta. Takrat je zgradil kar nekaj WBFM postaj. Tako je Edi v želji, da bi ponovno odprl oci radioamaterjem na Obali postavil S50MBL, katerega še dandanes vzdržuje.Žal pa iz dneva v dan ugotavlja, da je vprašanje, ce na Obali sploh potrebujemo tak BBS, saj vecina uporabnikov sploh ne zna izkoristiti vseh njegovih možnosti."Jaz sem svoje cilje z BBS-om dosegel, ce nic drugega naj deluje vsaj zaradi tranzita informacij, saj je edina povezava s hitrim packetom proti zahodu," pravi Edi.
Edi se znotraj tega hobija najraje ukvarja s konstruktorstvom in aplikacijo le-tega v prakso.
Najljubših bandov nima, saj pravi, da ga zanima vse, kar je novo, sveže in povezano s konstruktorstvom. O diplomah in tekmovanjih pravi, da glede na to, kako se dandanes poceni prihaja do nekaterih diplom, seveda ne vseh, in kaj se dogaja v tekmovanjih, pac osebno nima interesa za te reci.
Glede amaterstva na Obali pravi, da je situacija težka, saj klubi vodijo napacno politiko, prelahko dandanes postaneš radioamater, primanjkuje skupinskega dela. Pravi, da je tudi sam pripravljen še veliko delati na tem podrocju, saj osamitev v današnjih casih ne pripelje dalec. Globalno gledano pa je radioamaterstvo dandanes potrebno pripeljati v nove, sodobnejše vode, potrebno ga je prilagoditi in posodobiti. Radioamaterstvo potrebuje nove dimenzije.
FT212, mobil - Kenwood 9000 all mode UKV, TM531, 1.2Ghz transciever, 5 WBFM postaj (samogradnje), 2 ZIF PSK 1Mb postaji (HM)
Antene: ena kupljena Y50 Comet VHF in veliko doma narejenih mikrovalovnih anten (vec kot deset). Parabola 1,2m z RX om za METEO.
"Še veliko stvari se da narediti, energije je še... V prihodnosti bo Edi posvecal svoj cas ATV-ju, morebitni postavitvi ATV repetitorja...
V našem okolju je Edi zelo poznan. Žal pa marsikdo ni sposoben ali željan slediti njegovim velikokrat prevec naprednim idejam. Sam pa lahko recem, da sem veliko stvari naucil od njega, da mi je tudi vedno priskocil na pomoc, ko sem jo potreboval. In ceprav mnogokrat zelo polemicen, je S57UKE zelo pomemben pripadnik obalne radioamaterske družbe.
S59AV