V kraju Brebrovnik pri Ljutomeru se je 1919. leta rodil Oskar. V letih 1937-38 je priel prvic v stik z radiem in to v Mariboru. Tam je obiskoval mecansko olo. Kmalu se je spoprijateljil s soolcem Maksom Svenekom, saj je tudi Maks bil navduen nad radiotehniko. Skupaj sta spoznavala osnove radijske tehnike, gradila kratkovalovne sprejemnike in se veselila prvih uspehov. Pomagal jima je tudi nek profesor, kateri ju je napotil k pravemu radioamaterju. Ta gospod, radioamater, - Oskar se ne spominja vec njegovega imena - je bil potni uslubenec in e v tistih casih clan nekega amerikega radioamaterskega zdruenja.. Oskarja je zelo razveselil z nekaj v tistih casih zelo teko dostopnega materiala. Z velikim veseljem je Oskar poslual kratkovalovne broadcasting postaje s svojim doma narejenim sprejemnikom. olanje je nadaljeval v tehnicni gimnaziji. Nato je nastopil slubo pri trgovcu, tarkel se je pisal, kateri je imel v Mariboru pooblaceno prodajalno Siemens radio aparatov in servisno delavnico. Tam je kot radiotehnik docakal konec druge svetovne vojne. Med vojno pa je bil leto dni na izpopolnjevanju v Avstriji pri Siemensu. Po vojni je Oskar aktivno sodeloval pri postavitvi radia Maribor. Takole pove:" e iz vojnih casov so ljudje vedeli, da se s kolegom iz tarkljeve delavnice, Vilijem Meicem, ukvarjava z radiotehniko in so prili povpraat ali bi se dalo kako popravit mariborski oddajnik. Med vojno je bila radiodifuzna postaja v Mariboru, prenaala pa je program iz Graza. Ob umiku so nemki vojaki unicili izhodno stopnjo oddajnika in pobrali "drajverce" (elektronke za pobudo koncne stopnje oddajnika). Razbili so dve "lampi" in sicer: modulatorsko in izhodno. Na sreco pa je zadnji tehnik, tisti e pod nemko upravo, skril rezervne lampe. Jaz sem pa, seveda s pooblastilom komande mesta, nael vlak, na katerem so bili naloena letala. Predvideval sem, da imajo RL12P35 lampo ta letala v oddajnikih. Izkazalo se je da je res. Pobral sem jih ven in tako smo spet usposobili radijski oddajnik za obmocje Maribora." Nato sta s prijateljem Vilijem naredila e studio v mestu, oddajnik pa je bil na Teznem. "Oddajala pa sva e ko se je to vse popravljalo in pripravljalo. Imela sva doma izdelan 60 W oddajnik in preko njega kar na difuznih obmocjih oddajala informacije in iskala v casu vojne razseljene ljudi. e leta 1945 so uspeli usposobiti oddajnik in zaceli z oddajanjem, ki je bilo sprva namenjeno predvsem humanitarnim potrebam. Takrat jih je obiskal tudi g.Erbenik, ki je bil tehnicni ef ROF-a (radio osvobodilne fronte - bolj znan kot KRICAC) in njegovi kolegi, ce da so jih sliali na Korokem - tam so se trenutno nahajali- in so jih takoj poiskali. "Ta Erbenik nam je vlil mnogo volje in zato smo z delom e bolj zagrizeno nadaljevali," pove Oskar. Novi radio Maribor je imel 10KW moci. Kasneje je bil Oskar premecen na montao oddajnika v Kranju, saj so dotedanji oddajnik dali v Beograd za TANJUG, Kranj pa je dobil 25KW francoski oddajnik. to je bilo v Kranju na Primskovem. ele kasneje so dogradili oddajnik Domale. To je bilo v letih 1947-48. Zaradi nekih nesoglasij se Oskar vrne v Maribor, kjer kot predavatelj v Ljudski tehniki vzgaja mlade radioamaterje, ljubitelje radia. Leta 1949 pa Oskar na nekem predavanju sreca Mitjo Vonjaka, kasnejega trakega konzula, ki je bil takrat v slubi na radiu Ljubljana. Mitja Vonjak je po predavanju vpraal Oskarja ali bi hotel iti v Koper. Oskar se nasmehne in pravi: "Jaz sem ga najprej vpraal: Kje pa je to? Za kaj pa gre?" Vonjak je Oskarju razloil, da se v Kopru organizira radijska postaja in da bi ga poslali tja. V enem dnevu se je moral odlociti. Sprejel je in tako priel v Koper. "Dobil sem en kamion materiala, priskrbet sem si moral potni list da sem lahko preckal mejo cone B v Riani in priel sem sem." pravi Oskar. V Kopru smo postavili studio, oddajnik so pripeljali na Beli kri iz Ljubljane, kjer je Bruno kerlavaj z ekipo e postavljal anteno. To je bila antena, ki je bila demontirana iz Savudrije in je svojcas sluila za radijski svetilnik. Tako je ugledal 1949. leta luc sveta predhodnik radia Koper z imenom Radio jugoslovanske cone Trsta, katerega tehnicni direktor je bil Oskar. Radio Koper pa je zaivel ele po prikljucitvi cone B k Jugoslaviji. Devet let je sluboval na radiu, nato pa ga je ivljenska pot odpeljala v druge vode. Od takrat naprej se Oskar ni vec profesionalno ukvarjal z radiem. Kot ljubitelj radia in radioamater pa se celo ivljenje srecuje in simpatizira z radiem. Svoj prvi klicni znak je dobil leta in to YU3UOS. Kasneje pa S57NPO. V koprskem radioklubu je bil pogosto prisoten kot konstruktor, graditelj anten in tehnik, malo manj sicer kot operater, pa vendar je bila njegova aktivnost in doprinos k radioamaterstvu velik. V pionirskih letih televizije na naih tleh pa je celo izdal knjiico o tem, kako se izdeluje dipole...
Na obisku pri Oskarju sem preivel dve zelo zanimivi uri. Sprva je menil, da njegova zgodba ni zanimiva za radioamaterje in je ele po prepricevanju pristal, da bo povedal kaj o radiu. e med njegovim pripovedovanjem sem spoznal, da imam pred seboj cloveka, ki je izredno veliko doprinesel k radiu na Slovenski obali, da imam pred seboj navduenca, pionirja v najlahtnejem pomenu te besede, hkrati pa skromnega moakarja, ki nic ne da na samohvalo.
Za konec pa e tole: Ko sem Oskarja povpraal, zakaj ga nic ne sliimo na bandu, mi je sprva dejal, da nima casa...ele kasneje je s teavo povedal, da je odnesel vse aparate na podstreje. Vzrok? Razjezilo in ualostilo ga je obnaanje nekaterih mlajih operaterjev na UKV. Za ljudi Oskarjevega kova in za marsikoga izmed nas pac opolzkost in neolikanost ne sodi na band. In potem se spraujemo zakaj ni aktivnosti? Fantje, razmislite o svojem obnaanju na bandu.
Oskar, hvala za klepet in oglasi se kaj na UKV!
S59AV