Alen se je rodil 1969. leta na Reki, kmalu pa se je s stari preselil v Postojno. Doma so imeli radiokasetofon, s katerim je Alen poslual oddaljene broadcasting postaje na kratkih valovih e v osnovni oli. Bil je zelo vedoeljen fantic, saj je obiskoval vse mogoce kroke. Kmalu so tudi na postojnski oli organizirali radioamaterski tecaj. "e danes se spomnim Igorja Kafola, danes S51IK, kako je prinesel na olo plakat z vabilom na radioamaterski tecaj in ga obesil na zid. Seveda takrat e nisem vedel, da je moak, ki je prinesel plakat Igor. To sem zvedel ele kasneje na tecaju," pravi Alen in e: " Na odlocitev da se pridruim tudi k tej dejavnosti je vplivalo to, da sem doma veckrat kaj poslual na domacem radiu, pa tudi neki filmi o pomorskih vojakih telegrafistih, katere so predvajali v kinu, so razvneli mojo otroko domiljijo v tistih casih. Torej, vpisal sem se na radioamaterski tecaj". Tecaj je vodil Igor Kafol, pomagal pa mu je Robi Vilhar, danes S53WW. Tecaj je zacelo obiskovati deset tecajnikov, do izpita pa jih je prilo le pet, med njimi tudi Alen in njegov prijatelj Ernest, Erni so ga klicali. Po uspeno opravljenem "C" izpitu sta z Ernijem hodila v radioklub in od tam vzpostavljala zveze. Ko je Alen obiskoval srednjo olo, pravi da nekje v tretjem letniku, so preselili radioklub v prostore srednje ole in tako je Alen "prevzel" radioklub; " V tistih casih sem se veliko naucil od Robija Vilharja."
Na sluenju vojsakega roka v Bosni je bil Alen zadolen za vojaki radioklub YU4JOP, katerega je prevzel od YU3XS, Sandija, ki je danes KV manager v Ljubljani. Tam je Alen zgradil tudi svoj prvi dvoelementni quad. Uspelo mu je tudi, da so odnesli amatersko radijsko postajo na teren. Od tam so vzpostavljali amaterske zveze. Tudi z vojakimi postajami, ce je bilo treba... Velikokrat tudi takrat, ko bi morali posluati kakne druge frekvence...
Po vrnitvi iz vojske je bil Alen leto dni QRT. V tistem casu je elel polagati "B" klaso, pa mu v klubu tega niso dovolili. To ga je precej razjezilo, saj mu tudi pred vojsko niso dovolili oprevljati niti "D" ali pa vsaj "E" ali qrp "F" klase. "To pa zato, da ne bi dobil svojega znaka", pravi Alen in nadaljuje." Meni pa je e takrat bil vec QRP nacin dela... Bil sem precej razocaran, saj so nekateri, ki sploh niso bili aktivni, ki se niso nic trudili za klub, lahko opravljali izpite, le jaz nisem dobil priporocila. Tudi na Javornik smo li tekmovat z znakom YT3V, pa na Snenik... No, ja, mene so imeli bolj za nosit opremo."
Alen je naredil radioamaterski izpit "B" razreda tako, da je sam najavil svoj prihod na izpit. To je bilo za tiste cajte precej nenavadno. Izpit je uspeno opravil in dobil leta 1988 znak YZ3MA. S tem znakom je naredil le okoli 600 zvez, saj ni imel svoje postaje, le QRP katerega si je z Robijevo pomocjo pred izpitom sam naredil.
Kakno leto kasneje se Alen preseli v Koper. Kmalu navee stike s koprskimi radioamaterji. "Prvi radioamater, s katerim sem priel na Obali v stik je bil Maks, S53KP. Videl sem njegovo anteno (takrat je Maks ivel e v Kopru) in si mislil: tukaj zagotovo ivi radioamater. elel sem si sposoditi SWR meter. Maks mi ga je brez pomislekov posodil. Takrat sem si postavil delta loop za 7Mhz, iz postojnskega kluba pa sem dobil za priblino mesec dni na posodo star FT-101E. Zaradi defektnega mikrofona sem imel kmalu prilonost spoznati tudi areta, S53BM," pove Alen. Skupaj sta ugotovila, da tisti mikrofon ni pripadal k FT-101. Alen je moral kmalu vrniti sposojeno postajo. Tako mu je ostal samo QRP. Napel je dipol za 3,5 Mhz in bil aktiven samo "/qrp". Tudi nakup VHF-UHF rocne radijske postaje in aktivnost na FM je Alenu pripomogla k spoznavanju obalnih amaterjev.
Alen nima najljubega banda, pa vendar, ce bi se le moral odlociti, bi izbral 7 Mhz. Njegov najljubi nacin dela je CW.
S53MA rad tekmuje, predvsem ga zanimajo QRP tekmovanja. Diplome je zbiral, ko je bil e operater "C" razreda v Postojni. Trenutno jih ne zbira. S QRP ima potrjenihvec kot 100 DXCC, sicer pa ima delanih cez 200 DXCC drav.
Alen je glavni in odgovorni krivec za nastanek inizdajanje tega glasila. Uspela mu je velika stvar: Organiziral je casopis, ki e drugo leto neprekinjeno izhaja vsak mesec. Poiljamo ga na vec kot sto naslovov in bere ga vecji del obalne radioamaterske publike. Spominjam se tistega poletnega poznega popoldneva, ko je Alen pokazal Milou, S51AG in meni prvo tevilko S5 OBALNI casopisa. Prvo tevilko je v celoti napisal sam. Fino se nama je zdelo in jaz sem takoj pristal na sodelovanje. Zelo kmalu smo pridobili tudi areta, S53BM, brez katerega ta casopisek zagotovo ne bi tako dolgo in vztrajno izhajal vsak mesec. Mirno lahko recem, da je S5 OBALNI Alenova ideja, seveda smo kasneje casopis gradili, oblikovali in ustvarjali vsi clani urednikega odbora in tisti za sedaj e redki radioamaterji, ki so poslali svoje clanke v objavo. Ta casopis na nek nacin zdruuje vse obalne radioamaterje.
O radioamaterstvu na Obali pove Alen takole: "Po mojem bi lahko bil na Obali samo en radioklub, dananji klubi pa bi bili sekcije, tako bi bili e bolji prijatelji. Tako bi zdruili sile".
Kaj si mislim o prihodnosti radioamaterstva? O tem boste brali v S5 OBALNEM!" smeje zakljuci.
Velika ljubezen do graditeljstva, v preteklih letih pa tudi edini nacin kako priti do lastne radijske postaje, je Alena spremenila v pravega qrpejaa:
"Reci moram, da mi je pri qrp gradnjah zelo pomagal are, S53BM". Vedno rad pove, da je QRP "doing more with less..."
O Alenu lahko napiem, da je po mojem prepricanju eden pomembnejih mladih radioamaterjev (seveda samo po starosti, saj njegov amaterski sta traja e vec kot petnajst let) na Obali. Veliko je naredil za koprski radioklub, ceprav je njegov clan ele kakno leto. Kot prijatelj je zanesljiv in prijazen; zelo sem vesel, da sem iz tiste CW zveze maja 1995, ko sem se spraeval: "Ma kdo je ta Alen, S53MA/qrp iz Kopra?" dobil pravega frenda.
Ko sva nehala klepetati sva pa e zapela tisto poznano: Ciao, mama, guarda come mi divertoooo.....In trio QRP? Le kdo se ga e spominja....
S59AV