Maks se je rodil leta 1956 v vasi Drenovec pri Ptuju. Po koncani osnovni šoli je zacel obiskovati srednjo kovinarsko šolo v Ptuju, kjer je bil v letu, ko je Maks obiskoval tretji letnik, organiziran radioamaterski tecaj. Pravi, da se je prijavil iz radovednosti, saj o radioamaterstvu do tedaj ni dosti vedel, zanimalo pa ga je kaj to je in kaj se bo na tecaju dogajalo. Prva radioamaterja, katera je Maks spoznal sta bila Ljubo Zajc in Boško Djurica, tedaj YU3CM. "Tecaj se je zacel takoj po februarskih pocitnicah in je bil zelo intenziven, saj so bila predavanja kar trikrat na teden. To pa zato, ker smo želeli predelati snov do konca šolskega leta," pravi Maks. Tecaj je obiskovalo enajst dijakov, do izpita pa so vztrajali samo trije. Žal pa se je izkazalo, da se je na samem izpitu prikazal samo Maks. Izpita pa samo zaradi enega samega kandidata niso izvedli...Tako je moral Maks še cela štiri leta cakati na svoj izpit, katerega je opravil leta 1980 v policijski šoli v Ljubljani. To je bilo v radioklubu YU3DMP pod vodstvom mentorja YU3EK. Z vednostjo in dovoljenjem vodje tecaja in s pristankom mentorja za delo na postaji, Draga Bucarja, je Maks že pred izpitom za C razred vzpostavljal zveze iz klubske postaje, seveda samo v telegrafiji in pod nadzorstvom mentorja. Na dan ko je šel opravljati izpit, je imel Maks v svojem dnevniku napisanih že 121 zvez. Že leto kasneje, leta 1981, je v Izoli uspešno opravil izpit B razreda in dobil svoj prvi pozivni znak: YU3HEB. V tistih casih Maks, tako kot vecina ostalih radioamaterjev, ni imel denarja za nakup lastne radijske postaje. Tako mu je, danes že pokojni, sodelavec Darko Slabe posodil svojo FT-101ZD postajo. Kasneje si je sposodil klubsko FT-901DM, leta 1983 pa si Maks kupi lastno postajo TS-530S...

"V radioamaterski dejavnosti lahko najdemo mnogo lepih stvari," pravi Maks in nadaljuje: "Pri meni je še vedno na prvem mestu, in mislim, da bo tako za vselej ostalo, telegrafija in slušalke na ušesih...Seveda sledim tudi razvoju packeta, kjer sem po svojih moceh pomagal že od samih zacetkov pred približno desetimi leti. V zadnjem letu pa se ukvarjam tudi z RTTY."

Maksov najljubši band je 10 Mhz. Na tem bandu ima narejenih že vec kot 120 DXCC držav, skupno pa 221 DXCC držav. Vcasih je tekmoval za YU3CST v UKV tekmovanjih, tudi na tekmovanju KUP JADRANA je dosegel 2. mesto. O tekmovanjih pravi, da zanje nikoli ni bil pretirano navdušen. Rad pa zbira diplome in jih ima okoli 80. Najljubša Maksova diploma je DX JADX za potrjene vse japonske prefekture.

Maks je v casu vojne za Slovenijo in kasneje v casu vojne v bivši Jugoslaviji s svojo radijsko postajo velikokrat priskocil na pomoc ljudem v stiski: "V letu 1991, ko je izbruhnila ta vojna, je treba povedati to, da smo - seveda z ostalimi radioamaterji - uspeli vzpostaviti mrežo za poslušanje JNA, saj služba v kateri sem delal in delam tudi danes (policija) tedaj ni imela primernih tehnicnih sredstev za to." Kasneje, ko je vojna izbruhnila v ostalih republikah bivše Jugoslavije, pa je Maks od doma vzpostavil veliko humanitarnih zvez. Z Mihom, S56ECR, sta sodelovala z italijanskimi radioamaterji, kateri so privažali humanitarno pomoc. V bliskoviti akciji jima je uspelo iz Italije, seveda ob pomoci italijanskih radioamaterjev, prepeljati nujno potrebne katetre za bolnika v Hrvaško. Tako sta bila aktivni clen verige ki je rešila cloveško življenje. V tistih žalostnih casih se je Maks v casu božicno-novoletnih praznikov celo poreoblekel v Dedka mraza in tako "našemljen" delil begunskim otrokom darilca humanitarne pomoci in jim poskušal vsaj malo olepšati praznike...

Glede radioamaterstva na Obali pa pravi: "Na radioamaterstvo na Obali gledam zelo optimisticno. S prico dejstva, da smo postali vsi skupaj malo egoisticni - po stari slovenski navadi- se vsak obraca k tistemu delu našega hobija, ki ga zanima in vse premalo vlagamo v radioamatersko družabno življenje. Vcasih je bilo tega vec. Maks tudi pogreša obalni UKV repetitor, saj bi po njegovem mnenju, le -ta lahko postal povezovalni element vseh obalnih radioamaterjev. "Tudi na podrocju packeta smo malo zaostali", pove Maks. "Predvsem zato, ker v to nismo nic vlagali, saj ce dandanes želiš slediti razvoju, moraš stalno slediti novim tehnologijam. V prihodnosti nacrtujejo Maks in Tom, S56RSV, ter še nekateri navdušenci postavitev drugega supervozlja na Hrvatinih, ki bo skrbel za povezavo na Slavnik in na Kras in lokalno po Kopru ter s tem omogocil hitri PR povezavo tistim uporabnikom, kateri sedaj nimajo te možnosti. V nacrtu je tudi link proti Belem križu, s katerim bi omogocili hitri packet radio v najjužnejšem delu slovenske obale. Fantje racunajo s tem, da bo projekt speljan nekje do februarja prihodnje leto. Še informacija za konec: Maks zbira starejše radijske postaje. Vesel bo, ce se mu bo javil kdo, ki ima kakšno tako rec doma. "Se bova že zmenila," pravi.

KV TS430S, Racall KV transciever 100 Khz - 30 Mhz 25W out. KV ant:FD4

UKV IC260 all mode in nekaj rocnih postaj UHF 70cm WBFM postaja za packet radio.

Maks je prijeten sogovornik, je poln nacrtov in zelo optimisticno gleda na radioamaterstvo in njegovo prihodnost. Optimizem pa nam je dandanes zelo potreben.

S59AV