Matja se je rodil leta 1970 v Kopru. Njegovo prvo srecanje z radiem in radiotehniko je bilo za radioamaterske razmere precej nenavadno. Radio kot tak ga sploh ni pretirano zanimal. Matjaev osnovnoolski prijatelj Dimitrij pa je bil bolj "tehnicni tip" in tako sta obcasno skupaj kaj "ustvarjala". V reviji TIM sta nala nacrt za detektorski sprejemnik "ZRS-DET". Aparatek sta skupaj sestavila, vendar pa nikoli ni bil preizkuen. Seveda, potrebovala bi e slualke, ozemljitev, primerno dolgo anteno...To pa je bilo za dva tedanja osnovnoolcka prevelik zalogaj. Matja ima v spomin na tiste case e danes spravljen ta detektorski sprejemnik. Nato je minilo veliko let, preden je Matja na Marsellovo, S52ID, pobudo opravil radioamaterski izpit 3.razreda. " Moji radioamaterski zacetki so verjetno precej drugacni od vecine ostalih radioamaterjev, " pove Matja: "Ko sem zacel hoditi na vijo pomorsko olo, sem za soolca dobil Marsella. Pri njemu doma sem prvic slial telegrafijo...Sicer se mi je zdelo vse skupaj precej zanimivo, ampak vseeno me ni prevec prevzelo. To je bilo konec leta 1989. Kasneje, ko si je pa Marsell kupil rocno UKV postajo, ko smo zaceli ugotavljati, da je UKV lahko zelo uporabno sredstvo za lokalne zveze, sem pa naredil izpit za operaterja tretjega razreda v novembru 1993 zato, da smo bili lahko fantje iz klape: Marsell, Jure-S56IQG, Robi-S56LHR in jaz (tedaj S56ITX) med seboj povezani preko radijskih valov. Bilo je predvsem zelo prakticno, vendar pa to ni imelo kaj dosti skupnega z radioamatercino.. Nekaj sem delal tudi na PR iz Marsellovega QTH-ja, vsekakor pa je bilo to dalec od kakne resneje aktivnosti. Doma na Markovcu sem imel rocno postajo TH-78E in GP anteno kar na pisalni mizi. To je zadostovalo za vzpostavljanje lokalnih zvez in zvez preko repetitorjev. Medtem sem tudi v Mariboru na Ekonomsko poslovni fakulteti e konceval tudij ekonomije. V letih tudija sem bil aktiven iz tudentskega radiokluba S59DXX v Mariboru. V zadnjem letu tudija sem bil precej doma v Kopru in e sam ne vem, kako me je Marsell preprical, da sem se vpisal na tecaj za operaterja drugega razreda. Zacel sem tudi redno zahajati v piranski radioklub, kjer so me fantje zaceli vzpodbujati najprej za delo na VHF SSB. Kmalu sem ugotovil, da se da iz kluba na UKV delati zveze z Italijo, Hrvako, Avstrijo, Korziko, Nemcijo... in radioamaterstvo me je zacelo zanimati. Tako sem v prostem casu redno zahajal v radioklub in vzpostavljal zveze."
Matja je aprila leta 1995 uspeno opravil izpit za radioamaterja drugega razreda in dobil znak S57ITX. Po opravljenih prvih "obveznih" CW zvezah Matja opusti KV obmocja, saj nima lastne postaje, e vecji razlog pa je bil verjetno ta, da je zaljubljen v UKV delo iz kluba, kamor redno zahaja in pridno DX-a. V tem casu gremo nekajkrat tudi na Belvedur na UKV tekmovanja. Matja je vedno zraven in se izkae kot vztrajen operater. V ta cas sodi tudi ta "boleca" dogodivcina, ki jo Matja povzame nekako takole: "Bili smo na Belvedurju na enem izmed pomladanskih VHF kontestov leta 1995. Kontest je bil v polnem zamahu in pocasi se je e svitalo nedeljsko jutro. Boris, tedaj S57LSO, je bil za postajo in mi je rekel, da slii postajo iz YU. (Belvedur za smer YU ni najbolja lokacija op.av.) Dogovorila sta se, da bom pocakal pri postaji, Boris pa je el obracat anteno proti JV. Z obracanjem antene se je signal toliko popravil, da je postal razumljiv in YU1S je padel. Padel pa je tudi Boris, in sicer v ogromno luknjo, ki je bila izkopana v bliini naega antenskega stolpa. Nepopisno veselje ob prvem YU1 iz Belvedurja se je skalilo, ko je priepal Boris v PPS. Tudi sam je bil vesel, vseeno pa je bila bolecina ob zvitem glenju prehuda in kontest se je za Borisa koncal predcasno, pa e mavec je dobil na nogo. To je bil mavec s pozivnim znakom: YU1S.
Oktobra leta 1996 Matja v Pordenonu kupi KV postajo. e po prvih zvezah ga prevzame kratki val. " Prijatelji iz radiokluba so mi takrat pomagali postaviti dipole za KV in GP za VHF in UHF. Antene smo postavili pri moji tedaj e YL, danes pa e XYL na Lucanu. Povedati moram, da sem zelo vesel, ker me moja Teja-XYL prenaa in ima razumevanje za mojo radioamatersko dejavnost... Sprva so bile CW zveze zame zelo naporne. Udeleil sem se e enega ali dveh kontestov na KV v SSB, kasneje sem se pa posvetil samo CW na KV. Telegrafija mi je predstavljala vedno vecji uitek, tako da danes delam samo CW , SSB delov banda sploh ne posluam. Za telegrafijo me je navduil Vanja, S59AV. Seveda pa ima telegrafija svoje prednosti, saj lahko moja ena mirno spi, medtem ko jaz v sosednjem prostoru vzpostavljam zveze ne da bi krical v mikrofon in jo s tem motil..."
Matja je zelo aktiven operater, v borih dveh letih je zbral 170 DXCC drav, konec leta 1998 je opravil izpit prvega razreda in dobil znak S53AU. "V elji, da bi dobil monost delati tudi na ostalih bandih, ki 2.razredu niso dostopni, sem se odlocil, da bom opravil tudi izpit za 1. razred. Nov znak sem krstil v CQ WW 1998, seveda, CW," pove Matja.
Matjaev najljubi band je 21 Mhz, kateri pa je njegov najljubi nacin dela pa je jasno tudi najbolj povrnemu bralcu.
Radioamaterskih tekmovanj se udeleuje zato, da med maso postaj izluci kaen zanimiv DX. Nima prehudih tekmovalnih ambicij, DX-i mu pa nadvse diijo. Doma ima WAC diplomo v CW in WORLD DE NOVICE, pa e nekaj prilonostnih diplom. Rad se udeleuje tudi S5 KV prvenstva.
O radioamterjih na obali pravi: " Tukaj nas je dosti v redu fantov...Povsod se najdejo entuzijasti, ki bodo to vlekli naprej. Kar se tice piranskega kluba ima veliko zaslug Marsell, S52ID, ki je s svojimi tecaji vzgojil kar nekaj operaterjev, med njimi tudi mene."
V prihodnosti se bodo najverjetneje najbolj razvijale bolj tehnicno-konstruktorske dejavnosti kot je packet radio ipd., Matjau pa je najbolj pri srcu ohranjevanje tradicionalnega dela na kratkih valovih...
S53AU RA oprema:
UKV - TH78E in priblino 50W ojacevalec, antena dualband GP 2m/70cm. Za portable delo pa ima zloljivo HB9CV anteno, katero pridno uporablja poleti, ko gresta z eno v hribe. UKV postajo trenutno doma uporablja predvsem za budilko.
KV - TS 450 SAT, 100W output. Antena kombiniran dipol za 80 / 15 mts za ostale bande pa poskrbi tuner.
Matja je tipicen primer radioamaterja, ki je na radioamaterske bande zael takorekoc po pomoti. Sprva je uporabljal rocno postajo kot neke vrste radiotelefon, kar tako, brez kaknih velikih radioamaterskih ambicij. Kasneje pa ga je "prijelo". Saj tudi pove, da je samo UKV FM premalo. Sam je preel pot od najpreprostejih vokitoki FM zvez, ki pa ga kmalu niso vec zadovoljevale do 144 SSB aktivnosti, kjer so se zaceli odpirati daljni horizonti, danes pa kot zagrien DX lovec s svojimi skromnimi icnimi antenami na KV konkurira marsikateremu "staremu macku". Tako je Matja postal radioamaterski zanesenjak, pomemben in aktiven clan piranskega radiokluba, ena izmed tistih redkih oseb, s katerimi lahko na hobi e racuna.
S59AV