Leta 1934 se je v vasici Otlica nad Ajdovscino rodil Lucijan, katerega na radioamaterskih frekvencah vsi
poznamo kot Luckota iz soncnega Ankarana. Njegova radiotelegrafisti~na pot se je zacela leta 1954, ko
je v JNA bil dodeljen med telegrafiste. Po uspesno opravljenem te~aju in izpitu za vojaskega telegrafista
druge klase v Ki~evu, je svojo ljubezen do radia in telegrafije nadaljeval v Kopru, kjer je leta 1963
opravil izpit za radioamaterja. Do leta 1966 je bil dejaven pod klubskim znakom iz koprskega radiokluba.
Takrat je dobil svoj prvi osebni klicni znak YU3TFF. Leta 1968 je Lu~ko pripeljal svoj prvi oddajnik iz
Italije. Zaradi problemov glede uvoza je prisel ta oddajnik k Lu~kotu v Salaro (takrat je tam zivel)
po neuradnih poteh... Bil je to vojaski letalski oddajnik ART 144 s kon~no lampo 813, ki je bila kar
mo~na, saj se je dalo iz nje iztisniti okoli 1,5 KW RF mo~i. Kot sprejemnik je uporabljal ravnotako
vojaski BC348. Antena pa je bila LW dolga 41 metrov. (LW = long wire) Pa vendar postaja se ni bila QRV,
saj je bilo potrebno zgraditi usmernik za TX. Takrat je Luckotu priskocil na pomoc Stane, YU3NBG. Okoli
dva meseca sta s skupnimi mocmi gradila napajalnik. Izdelala sta usmernik, ki je s 1500 V napajal anodo
kon~ne elektronke. Zanimiv je bil tudi nacin preskusa oddajnika; pribli`no meter dolgo neonsko lampo sta
priblizevala anteni ob oddajanju in le ta je v blizini zaradi RF energije tudi zasvetila. Tako sta Stane in
Lu~ko na svojski na~in presku{ala izhodno stopnjo oddajnika. S tem oddajnikom je Lucko v desetih letih
naredil okoli 20.000 QSO-jev. Lucijan ne tekmuje v kontestih. Pravi, da ima najraje
klasicno zvezo, ce se le da v CW. Njegova najljubsa banda sta 7 in 14 MHz. Vcasih je zbiral diplome iz ex
Jugoslavije. V njegovi zbirki diplom najdemo: Plaketa 29. november, Diploma Vuk Karadzic, Diploma Nikola
Tesla, makedonska Diploma Crveni Barjak, Diploma ob obletnici potresa v Skopju....
Zaradi dolgoletnega radioamaterskega sta`a, je Lu~ko tudi OT ZRS. (OT = old timer)
O nasem hobiju meni, da je koristen za druzbo, vendar pa - zal - drzava na{o dejavnost zanemarja. Taksni
humani hobiji kot je nas, bi lahko bili bolje ovrednoteni. Premalo povdarjamo delo v telegrafiji, saj
je le ta osnovno radijsko sredstvo komunikacije in ne sme izumreti.
Na vpra{anje kaj misli o obalnih radioamaterjih je dejal: "Kar se ti~e telegrafije smo obalni operaterji
korektni in vzgojeni. Kar se ti~e SSB-ja na KV, pa nisem ravno zadovoljen, saj je delo z mikrofonom dandanes
preve~ ohlapno. Glede UKV pa: Zal se nekateri na bandu med seboj ne marajo, zato se drug drugemu ne ogla{ajo,
raje samo poslu{ajo...Tudi kulturna raven pogovorov na UKV je v~asih na prenizkem nivoju, saj marsikaj kar
se dogaja na frekvencah ne sodi na band, ampak vgostilno."
S59AV