V Vremski dolini, natanceje v vasici Vremski Britof, se je leta 1942 rodil Mirko. Otroštvo je preživel v Gornjih Vremah. Že v nižji gimnaziji se je
srecal z radiem. Zgradil si je detektorski sprejemnik z galeno (silicijev kristal in drobna iglica za iskanje resonance) in poslušal razne oddaje.
Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, kjer se je vpisal na Srednjo elektrotehnicno šolo. Tako je postala elektrotehnika njegov hobi in bodoci poklic.
To je bilo v letu 1958. V zimskih pocitnicah prvega letnika je Že izdelal superheterodinski radijski sprejemnik z elektronkami, za katerega je
material odkupil na šoli, saj so tam prodajali odpisane lampe in kondenzatorje. Ker doma tedaj niso imeli radia, sta bili Mirkova mama in
sestra zelo veseli nove pridobitve, Mirko pa zelo ponosen na svoj izdelek. Naslednji "podvig" je bil AM srednjevalovni oddajnik z dvema
elektronkama, za katerega pa Mirko pravi, da se ga je bal uporabljati. Ni imel nobenega dovoljenja, pa še hude kazni so bile zagrožene za
tovrstna piratstva. Po koncanem šolanju je dobil službo v Kopru na pošti. Takoj se je vkljucil v Dom mladih Tehnikov, kjer je preživel veliko
popoldnevov. Kmalu pa je ugotovil, da je tudi nadstropje više, pri radioamaterjih, zanimivo. Vpisal s je v radioamaterski tecaj leta 1964.
Telegrafijo ga je ucil g. Emil Zonta, kasneje pa Milun, YU3TY. Iz tistega casa rad pove, da je bil "hudo v redu" Marjan Milavc, ki je zelo skrbel za
mlade operaterje. Leta 1965 gre Mirko k vojakom za leto in pol. Po vrnitvi zopet obiskuje klub in se spominja svoje prve zveze z neko rusko
YL-ko v telegrafiji. Po letu 1967 je Mirko QRT vse do leta 1978. Vito, YU3DH, je Mirkota preprical naj se zopet vrne v radioamaterske kroge.
Mirko naredi izpit "D" razreda, dobi klicni znak YU3UQA in se posveti UKV dejavnosti. Kupi IC-202S UKV postajo. Kmalu ga konstruktorska
žilica pripelje v gradnjo raznih anten in linearnega VF ojacevalca. Zgradil si je transverterje za 432 Mhz in za 1,2 Ghz. Leta 1982, ravno ko je
koncal izdelavo svojega UHF transverterja, si je na hitro zlotal še majhno GP antenco in testiral oddajo kar doma, v sobi, z antenco v roki.
Na njegov klic se je odzval YU3TMD, Dolfe iz Ljubljane. Dolfetov lokator je bil HG73A (stari nacin oznacevanja lokatorjev). QSO je bil precej
smešen, saj ko je Mirko Dolfetu razložil, da drži anteno v rokah, da je moc njegovega oddajnika samo 300 mW in da je njegov QTH Koper,
se Dolfe ni pustil prepricati in je skozi trdil, da s takšnim signalom zagotovo oddaja kje iz Ljubljane. "Pa me pridi v Koper pogledat, ce ne
verjameš!" je Mirko zakljucil QSO. Leta 1987 opravi Mirko izpit "B" razreda in dobi klicni znak YT3EM. Leto kasneje mu uspe zanimiva zveza z
nemškim radioamaterjem DG6CAX. Nic posebnega, bi rekli. Seveda, frekvenca 144 Mhz, nacin dela SSB, antena: 2X12 el.... In? Moc oddajnika
100 mW. Trenutno pa se najbolj ukvarja z ATV na 1,2 Ghz, kjer z Edijem, S57UKE in Andrejem, S57RW (ex S57REW) postavljajo temelje ATV dejavnosti na obali.
"Moja najljubša dejavnost v tem hobiju je UKV, UHF in SHF aktivnost in konstruktorstvo, pa tudi vzpostavljanje zvez, vendar ce je le možno z
majhnimi mocmi. V zadnjem casu tudi ATV." pove Mirko in nadaljuje: "Najljubšega banda prakticno nimam, vsi so mi všec, tudi KV podrocja."
Mirko ima tudi precej diplom iz raznih UKV in UHF tekmovanj, med njimi tudi nekaj prvih in drugih mest.
Glede radioamaterstva na obali pa takole: "Vsak vidi tole radioamaterstvo na obali po svoje. Vsi pa bi lahko bili, vkljucno z mano, bolj
povezani in se posvecali tudi kakšnim novejšim tehnikam dela. KV je že lepa dejavnost in ima svoj car, na žalost pa je UHF in SHF delo na
obali zapostavljeno.
Prihodnost radioamaterstva stoji tudi na nas, saj bodo bodoci radioamaterji takšni, kakršne bomo vzgojili. In ce jih bomo vzpodbujali, ne pa
jim metali polena pod noge, bomo nekoc lahko rekli, da imamo dobre operaterje in strokovnjake na tem podrocju. Seveda pa bodo morali
tudi mladi poskrbeti zase in se marsicesa nauciti. Prihodnost je predvsem v konstruktorstvu, saj je to za mlade zanimivo, ker zagotovo bolj
uživaš v zvezi, katero vzpostaviš s svojo, doma narejeno postajo, kot pa ce oddajaš s kupljenim aparatom."
S52EM RA oprema:
IC-202s z linearjem, doma izdelan transverter za 70cm, IC-402 z doma narejenim transverterjem za 23cm, doma izdelan
frekvencmeter, in kot zadnja doma izdelana pridobitev - komplet za ATV na 1,2 Ghz. Antene 2X12 el. napajane s slotom za VHF, 2X12 el.
ravnotako slot za UHF, za 1,2 Ghz pa 24 el. LOOP, HB9CV in razne vertikalne antene.
Všec mi je bilo klepetati z Mirkotom predvsem zato, ker je eden tistih radioamaterjev, ki tocno vedo, kaj želijo v svojem hobiju poceti, pa
vseeno tega ne povelicujejo in hkrati spoštujejo vse ostale, tudi tiste z drugacnimi interesi...
S59AV