...........
...............S57A in S53X QRV 137 khz
Če ste ljubitelj telegrafije(cw), QRN-ja, QRM-ja, velikih moči odda
jnikov, visokih napetosti, potem je obseg135,7 do 137,8 khz za vas popolnoma primeren.
Dovoljenje za delo na tem obsegu smo dobili 13.junija 1998 in tega dne je bila na PR objavljena tudi vest o
prvi zvezi S5- S5 na obsegu valovne dolžine 2,2 km. Ker menim, da vključen signal generator pred sprejem -nikom še ni prava radioamaterska zveza, sem se odločil , da okusim to frekvenčno področje, na katerem so se
kalili pionirji radiotehnike. Kako začeti? Kakšne antene uporabljati ? Kakšen je domet, kdo je te frek
vence upo-rabljal do sedaj, kaj pomeni nam dovoljena moč 1W erp? Neznank je bilo veliko. Klavdij, S57NA, je nabavil
skripte-The Experimenter's Source Book-avtor G3LDO, nekaj je bilo na internetu in stvar je postala še zani-
mivejša. Miloš
, S53X, je dovzeten za novosti in ni ga bilo težko prepričati , da začne graditi napravo za dolgival ( za pravo zvezo sta potrebni dve postaji, lokaciji , antene...) Kljub temu ,da so modernejše tovarniške po-
staje za sprejem na tem obsegu dovolj dobre, sem sestavil konverter 137khz/10 mhz z vezjem so42p, kar mi
nudi več možnosti za eksperimentiraje. Ker so motnje (qrn) na tem področju zelo močne, je uporaba ozkega
CW filtra obvezna. Kot sprejemno anteno lahko uporabite karkoli žičnatega ( celo likalnik).
Preizkusite, kateraod obstoječih KV anten vam najbolje sprejema, in če slišite signal na 138.82 khz s9 in na 135.7 rtty signal
(do s5 odvisno od pogojev), potem je sprejemnik že dovolj občutljiv. Še pomembnejša je selektivnost , zato je
dobro imeti dodat
ne vhodne filtre, narediti loop anteno. Če pa na vaši lokaciji res ne slišite ničesar razen qrn, potem se boste morali preseliti. Radioamaterski signali so praviloma šibki, zato se za sprejem na tem obseguuporablja tudi zelo počasna telegrafija, sprejemamo pa jih z DSP-jem (računalnikom), tako lahko signale, ki
jih naše uho ne zazna, vidimo na ekranu. ( Poskusite s telepatijo-hi)
Profesionalni radijski oddajniki na teh frekvencah uporabljajo (so uporabljali) zelo velike moči, od nekaj 10 do
več 100 KW. Ker
so antene na tem obsegu relativno kratke, izgube zaradi slabe zemlje pa velike, je koristnasevalna moč majhna. Najpopularnejše antene na 137 khz so Marconi. inv L, narejene tako, de uporabimo čim
več žic v vertikalnem in horizontalnem delu antene, da jih
pa lahko poglasimo, potrebujemo velike tuljave -variometre, induktivnosti več mH. Na variometru in anteni je zaradi visoke impedance visoka napetost - več KV!!! Da bi vam antene sevale 1 W erp morate imeti izhodno stopnjo moči več sto vatov, v zemlji pre
cej ra-dialov, dobro zemljišče in čim več žice v zraku ( do razumne mere-hi). Jaz uporabljam inv L , 17 m vertikalno,
23 m horizontalno ( dvojne žice na razdalji 25 cm), variometer 2,5 mH, v zemlji pa 300 m radialov. Glede na
tok, ki mi ga da predelan oja
čevalnik za kitaro( 4xkt88), dobim približno 150 mw erp. Miloš, S53X, je moder-nejši in uporablja polprevodnike. Želeno frekvenco oddajnika lahko dosežemo na več načinov, ker nam je pa
dovoljeno uporabljati le CW, lahko frekvenco kristalnega oscilatorja ali radijske postaje enostavno delimo
z integriranim vezjem. Da v tem primeru harmoniki niso preveliki, skrbijo velike antenske tuljave.
Kljub majhni sevalni moči na tej zelo nizki frekvenci, je presenetljivo, kako daleč se radioamaterski signali
slišijo. T
udi z nekaj vati so bile po svetu narejene zveze na razdalji več sto km. Z Milošem klepetava na raz-dalji 20 km. Prva zveza preko meja Slovenije je bil I5MXX(322 km), do Miloševe antene je prišel signal
G3KEV, trenutni evropski rekord pa ima I5MXX, ki se ponaša s QSL-ko finskega radioamaterja.
Povzetek: za delo na 137 khz potrebujemo ogromno žice, močno glavno varovalko in čista ušesa.
Preizkusite se še vi.
Slišimo se na DVEH KILOMETRIH.
Boris, S57A KKDXC